Sreda, 25. junij 2025: Po njihovih sadovih jih boste spoznali

Po njihovih sadovih jih boste spoznali

Varujte se lažnih prerokov, ki prihajajo k vam v ovčjih oblačilih, v sebi pa so grabežljivi volkovi. Se mar grozdje obira s trnja ali smokve z osata? Po njihovih sadovih jih boste spoznali.«

Podobno so govorili stari Latinci: »Drevo presojaj po sadu (ali sadovih), ne po listih.«

Človeka je torej treba ocenjevati po tem, kar stori, po tem, kakšni so učinki in posledice njegovih dejanj, kaj iz njegovih del nastane, ne po tem, kako prijetno zvenijo njegove besede.

Svetopisemska primera o drevesu pripoveduje tudi o tem, kako v naravi vladajo zakoni očiščevanja – slabo drevo človek poseka in uniči.

V človeški družbi pa je popolnoma drugače. Najpogosteje se zgodi, da zaradi bujne listnate krošnje, torej zaradi blagozvočnih besed, pustimo, da se puhlo, nerodovitno drevo razrase. Tako slaba drevesa v človeški družbi jemljejo luč sonca tistemu drevju, ki bi rado rodilo in bi zmoglo roditi obilne in bogate sadove, ki bi lahko res hranilo druge.

Naša naloga je torej, da začnemo presojati dejanja ljudi, ne njihovo ozaljšano govorico, in da si tudi sami prizadevamo za dobra, koristna dejanja, ki bodo hranila našo družbeno skupnost. Tudi nas bodo namreč drugi presojali po naših sadovih.

Po njih sadovih jih boste spoznali. Eden pomembnih sadov v našem življenju kristjana bi moralo biti verselje. Veselje  – Tu pri nas? Priznajmo da tega nam kristjanom pogosto ne pripisujejo kot vidne lastnosti. In zaradi naše zavrtosti pogosto to tudi drži: veselja, tega daru Svetega Duha, je včasih pri nas zelo malo čutiti. Gledamo malo napeto, redno izpolnjujemo svoje dnevne dolžnosti, govorimo o nedeljskih obveznosti – in imamo po možnosti še ves čas slab občutek, ker se katerih zapovedi nismo držali. Odkrito rečeno – ne verjamem, da je tu Sveti Duh uspešno pristal: »Pristanek je moral biti zaradi megle prav gotovo odložen …«

Tam, kjer deluje Sveti Duh, kjer lahko deluje, tam je svoboda, navdušenje, upanje, zaupanje, tam se smejemo – tudi sami sebi – tam je sproščenost, čas, ljubezen. Po njih sadovih bi jih naj spoznali … Toda pogosto doživljamo razočarane in tarnajoče kristjane, ki govorijo o stresu in odklanjanju, ko zavestno širijo veselo sporočilo naše vere. Cerkev – to smo seveda mi. Od nas je odvisno, kako širimo svojo vero v svet.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Canva

obj.: Neža Novak