Četrtek, 31. julij 2025: Mreža in nebeško kraljestvo

Mreža in nebeško kraljestvo

V današnjem evangeliju slišimo, da je nebeško kraljestvo podobno mreži. Od vseh drugih podob, ko slišimo, da je nebeško kraljestvo zaklad, biser, se zorni kot pogleda na nebeško kraljestvo zamenja. Nebeško kraljestvo kot ribiška mreža osvaja svet, a na koncu bo Ribič mrežo očistil. In tu se moramo odločiti, ali želimo biti izbrani ali vrženi proč.

Zanimivo je sicer, da ribe, ki jih Ribič pobere in vrže v posodo, na prvi pogled čaka veliko bolj tragičen konec kot tiste, ki jih vrže nazaj v morje – tiste bodo preživele, one druge pa ne. Vendar je to samo prvi vtis. Tiste iz posode bodo verjetno končale za hrano. In tu se skriva sporočilo, da pot do nebeškega kraljestva vodi preko križa in smrti.

Riba se daje v hrano in postane del nebeškega kraljestva – ali nam ta prispodoba ni nekam znana? Jezus sam se nam namreč daje v hrano…

Morda koga preseneti Jezusova sicer drobna opomba o pismouku, ki postane učenec nebeškega kraljestva. Vemo, da je imel Jezus precejšnje težave s pismouki, ki so se tako ali drugače upirali njegovemu oznanilu. Vendar je tu in tam kateri od teh stopil na pot učenčevstva nebeškega kraljestva. Ker je razumel, da vsa tradicija stare zaveze vodi k uresničitvi obljube o Odrešeniku.

In dejansko je tudi v sedanjem verskem življenju tako, da tradicija ne bi smela izključevati novosti, novost pa ne tradicije. Oboje v medsebojnem odnosu deluje vključujoče, saj v tem procesu poteka tudi razločevanje, kaj je od novosti res pristno krščansko in kje je v tradiciji tisto res božje in kaj človeško, torej minljivo.

Če torej doumemo vse te podobe in iščemo nebeško kraljestvo z vsem srcem, smo na dobri poti do cilja.

V luči današnjega evangelija pridemo tudi do prave izbire.  Gre za  razločevanje, ki se  kaže kot vaja razuma, izkušenj ter tudi volje, da bi razbrali ugoden trenutek: to so pogoji za to, da naredimo dobro izbiro. Da pa bi razločevanje lahko postalo dejavno, je potrebno plačati tudi določeno ceno. Da bi ribič svoje delo kar najbolje opravil, računa z naporom, z dolgimi nočmi na morju in potem z dejstvom, da del ulova zavrže, in sprejme, da bo del dobička izgubil za dobro tistih, ki jim je ulov namenjen. Gre za nepričakovane, nenačrtovane situacije, v katerih je ključnega pomena prepoznati pomembnost in nujnost odločitve, ki jo je potrebno sprejeti. Vsak mora sprejeti odločitve, nihče je ne more sprejeti namesto nas. Na neki točki odrasli, svobodni, lahko vprašamo za nasvet, premislimo, vendar pa je odločitev naša. Ti se moraš odločiti, vsak izmed nas se mora odločiti in zato je pomembno, da znamo razločevati: da bi se dobro odločili, je treba znati razločevati.

Ko sprejmeš lepo, pravo odločitev, te to vedno vodi h končnemu veselju. Morda je potrebno na poti malo trpeti zaradi negotovosti, misliti, iskati, vendar pa te na koncu pravilna odločitev napolni z veseljem.

Ob poslednji sodbi bo Bog razločeval glede nas. Podoba ribiča je primer tega, kar se dogaja v nebeškem kraljestvu, v kraljestvu, ki se kaže v običajnih dejanjih v življenju, ki terjajo, da zavzamemo stališče. Zato je tako pomembno, da znamo razločevati.

Razločevanje je naporno, vendar nujno potrebno za življenje. Zahteva, da poznam samega sebe, da vem, kaj je dobro zame tukaj in zdaj. Predvsem pa zahteva sinovski odnos z Bogom. Bog je Oče in nas ne pušča samih, vedno nam je pripravljen svetovati, nas spodbujati, sprejeti. Vendar pa nikoli ne vsiljuje svoje volje. Zakaj? Ker želi, da ga ljubimo in ne da se ga bojimo. In Bog prav tako želi, da smo otroci, ne sužnji: svobodni otroci. In ljubezen lahko živimo le v svobodi. Da bi se naučili živeti, se moramo naučiti ljubiti. Prosimo Svetega Duha, naj nas vodi! Kličimo ga vsak dan, posebej kadar moramo izbirati.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Canva

obj.: Neža Novak