Petek, 29. avgust 2025: Ni ti dovoljeno imeti žene

Ni ti dovoljeno imeti žene

Danes se vprašujem, od kod je izvirala Janezova, tako močna, poštena in dosledna notranjost; moč, ki se je zoperstavila mogočnikom; osebnost, ki se je v polnosti predala, da bi pripravila pot Gospodu.

Vse to je izviralo preprosto iz odnosa z Bogom. Rdeča nit celotnega bivanja Janeza Krstnika je bila molitev. Janez Krstnik je najprej Božji dar, za katerega sta dolgo molila njegova starša Zaharija in Elizabeta; je velik dar, ki ga s človeškega vidika ne bi bilo mogoče pričakovati, toda Bogu ni nič nemogoče.

Praznik mučeništva Janeza Krstnika pa tudi nas, kristjane današnjega časa, spominja, da se pri ljubezni do Kristusa, njegove besede in resnice, ni mogoče zatekati h kompromisom. Resnica je resnica in kompromisov pri tem ni.

Krščansko življenje tako rekoč zahteva mučeništvo. In sicer mučeništvo vsakodnevne zvestobe evangeliju, pogum za dopuščanje, da Kristus v nas raste in da on usmerja naše misli in delovanje. Toda to se v našem življenju lahko zgodi le, če je odnos z Bogom trden. Le če smo zmožni živeti zvesto, redno in zaupanja polno molitev, nam bo Bog sam dal zmožnost in moč, da živimo srečno in vedro, da premagujemo težave in da pogumno pričujemo zanj.

Pričevanje je torej vezano na lik pastirja in oznanjevalca. Če smo medli, brezizrazni, ugajamo in delimo sladke besede vse okrog, potem ne vem kakšni pričevalci smo.

Janez nas uči, da je pravi pričevalec strasten, da zna razločevati in naznaniti zlo. Za to pa, najbrž vsi in v vsakem času potrebujemo pogum. Poglejmo te tri lastnosti, ali smo takšni in ali ob tem zaupamo, da nas bo Bog podpiral, tudi ko nas bodo drugi obsojali:

Pričevalec je strasten – Janez Krstnik je strasten oznanjevalec, ki je kakor glas vpijočega v puščavi. Nor je od želje, da bi ga slišali in da bi koga spodbudil na pot spreobrnjenja. Prehodil je vso Jordansko pokrajino in oznanjal krst spreobrnjenja v odpuščanje grehov.

Strastnost se kaže v iskanju polnega življenja. Strastnega pričevalca vodi le božja beseda, ki je resnica in življenje samo. Ne ozira se ne na izgled, ne na mehkobo besed, ne na odziv. Življenje oznanja takšno, kakršnega prepoznava pri Bogu. Strast je tista vnema, ki ga vodi k Bogu in k ljudem.

Pričevalec zna razločevati –  Janez Krstnik zna razločevati! Kljub temu, da se zdi, da so vsi zvesti božji besedi, da sledijo božji postavi, Janez pravi: Vsako drevo torej, ki ne rodi dobrega sadu, posekajo in vržejo v ogenj. Kot bi hotel reči, da je tu nekaj hudo narobe. Če ni sadu, mi ne govorite: Abrahamovi potomci smo. Sad govori o rodovitnosti!

Razločevanje se kaže v tem, da prepoznavamo rodovitnost ali pa jalovost. Tisto, kar je bilo še včeraj dobro, je danes lahko nerodovitno. Bog hoče, da smo rodovitni, zato nas vabi v razločevanje.

Pričevalec zna naznaniti zlo – Janez Krstnik ni zbiral besed, ko je naznanjal zlo. Bil je glasen in jasen: »Gadja zalega! Kdo vam je pokazal, kako naj ubežite prihodnji jezi? Obrodite vendar sadove, vredne spreobrnjenja!« Herodu je govoril, da mu ni dovoljeno imeti žene svojega brata, očital mu je vse hudo, kar je storil. Vse pa je rotil k spreobrnjenju.

Strastnost vodi v razločevanje, razločevanje žene v pričevanje, ki ne izbira lepih besed. Prepričan sem, da so nam danes še kako potrebne te kreposti. Preveč izbiramo besede, veliko govorimo, a premalo povemo.

Bodimo torej prave Jezusove priče in pastirji: strastni, s sposobnostjo razločevanja in jasno besedo o dobrem in  zlu. Pri tem pa ne izgubimo poguma.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Aaron Burden, Unsplash

obj.: NN