Sobota, 20. september 2025: Sejalec je šel sejat in  seme je padalo

Sejalec je šel sejat in  seme je padalo

Poslušati in slišati, razumeti in doumeti, sprejeti in uresničiti. To so logične dvojice, ki jih Jezus vzame zelo zares.

Poslušati in ne slišati, gledati in ne videti je najbrž kar splošna navada. Kako boleča so spoznanja zakoncev, ki po dvajsetih letih in več ugotovijo, da zakonca sploh niso razumeli ali da jih zakonec niti ne želi razumeti. Zakaj se je tako težko slišati, besede doumeti in jih tudi udejanjiti, nam v priliki o sejalcu sporoča Jezus. Skušajmo doumeti, kaj nam želi povedati.

Prvo težavo Jezus imenuje hudič. K vsakemu, ki posluša besedo kraljestva in je ne razume, pride hudič in mu ugrabi, kar je vsejano v njegovo srce. Ta človek je tisti, ki je vsejan ob poti.

Če torej nečesa ali nekoga ne razumemo, nam bo hudič sporočilo vzel takoj, ko bo mogoče. Če pogledamo Marijin zgled, bomo videli, da je pri njej v sprejemanju sporočil tako od angela kot od otroka sledil razmislek. Njeno vprašanje: »Kako se bo to zgodilo?« ali pa »Otrok, zakaj si nama to storil?« ni retorično, ampak resen boj za bližnji, iskren odnos, za ljubezen ter hkrati boj s hudim duhom, ki preži, da bi ustvaril razdor med njo in dano besedo.

Drugo težavo Jezus poimenuje nestanovitnost. Na kamnita tla je vsejan tisti, ki posluša besedo in jo takoj z veseljem sprejme, nima pa v sebi korenine, ampak je nestanoviten. Ko nastane zaradi besede stiska ali preganjanje, se takoj pohujša. Eno je besede razumeti, drugo je besede uresničiti. Kaj so korenine? Če pogledamo Marijo, lahko razumemo korenine kot temeljito prečiščeno vero v Boga, v njegovo ljubezen in njegov načrt odrešenja. Njen »zgôdi se« je sad vere, ki se rojeva iz milosti, raste v osebnem premišljevanju in osebni molitvi ter se neprestano udejanja.

Tretja težava pa je posvetna miselnost. Med trnje vsejan je tisti, ki posluša besedo, toda posvetna skrb in zapeljivost bogastva zadušita besedo in postane nerodovitna. Pri Mariji od njenega prvega »zgôdi se« ni nobene posvetne miselnosti več, vse in v vsem je Bog. Kakor njen sin se tudi ona popolnoma izroča Očetovim rokam.

Glede na to, kar je Jezus rekel, besedo zadušita dva dejavnika, kadar sta prisotna oba hkrati. En dejavnik so »skrbi te stvarnosti«. Skrbi ti v teh kritičnih časih, v katerih je »težko živeti«, lahko povzroča marsikaj. Nekateri se zaradi takšnih skrbi začnejo pehati za bogastvom, ker mislijo, da si bodo z denarjem zagotovili varnost.

Drug dejavnik je »varljiva moč bogastva«. Ta lahko, kadar so zraven prisotne še skrbi, zaduši besedo. Sveto pismo priznava, da je »denar […] v zaščito«.  Toda če bi se pehali za bogastvom, to ne bi bilo modro. Mnogi so ugotovili, da bolj ko se naprezajo, da bi si pridobili bogastvo, bolj so ujeti v past pridobitništva. Nekateri celo postanejo sužnji bogastva.

Prilika o sejalcu nam kaže pot do prave rodovitnosti ob besedi, ki nam jo Bog pošilja po bližnjih ali po Svetem pismu. Vabi nas, da prav vsako besedo vzamemo zares, in to takoj. Hudi duh ne čaka, da se bomo opogumili, da se bomo zbudili iz dremeža, da bomo zaživeli. Beseda, ki nam je dana, je vedno dar in je dana zato, da rodi sad, kakor je dež namenjen travi, da ozeleni. Če hočemo iz besede narediti tisto pravo, mora vsaka pognati korenine v vedno večjem zaupanju v Boga. Brez premišljevanja in molitve bodo naši razmisleki v časih stiske brez vsake moči. Križ je mogoče pogumno nositi, če ga naložimo na ramena vsak dan, ne le občasno.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Neža Novak

obj.: NN