Petek, 3. oktober 2025: Gorje ti Korozain, Betsajda, Kafarnaum

Gorje ti Korozain, Betsajda, Kafarnaum

Mi, ki smo rojeni v krščanski družbi, smo v nevarnosti, da bi živeli krščanstvo kot navado, na formalen način. Ko je maša končana, Jezusa pustimo v cerkvi, ne vrne se z nami domov v naše vsakdanje življenje. Gorje nam, kajti na ta način Jezusa naženemo iz svojega srca. Smo kristjani, a živimo kot pogani.

V odlomku iz današnjega evangelija, Jezus graja ljudi v Betsaidi, Korozáinu in Kafarnaumu, ki kljub čudežem niso verjeli vanj. Jezus je razžaloščen, ker je bil zavrnjen, medtem ko navaja mesta, kot sta Tir in Sidon, ki bi zagotovo verjela, če bi videla njegove čudeže. In joče, kajti ljudje niso bili zmožni ljubiti. On pa je želel prispeti do vseh src s sporočilom, ki ni bilo ukazovalno sporočilo, ampak je bilo sporočilo ljubezni.

Na mesto prebivalcev prej omenjenih mest, lahko postavimo nas same. Jaz, ki sem veliko prejel od Gospoda, sem rojen v krščanski družbi, sem spoznal Jezusa Kristusa, sem spoznal rešitev, sem bil vzgojen v veri. In z veliko lahkoto pozabim na Jezusa. Naše krščanstvo je kot neka navada, neko oblačilo, ki ga oblečem in ga zatem odložim? Jezus joče nad vsakim med nami, ko živimo krščanstvo navade in ne zares.

Če delamo na ta način, smo hinavci. Gre za hinavščino pravičnih. Hinavščina pravičnih je strah pred Jezusovo ljubeznijo, strah, da bi se pustili ljubiti. V resnici, ko tako delamo, hočemo mi sami upravljati odnos z Jezusom.

Naj bo današnji dan namenjen izpraševanju vesti, pri čemer si ponavljamo: ‘Gorje tebi, gorje tebi, kajti dal sem ti veliko, dal sem ti mene samega, izbral sem te za kristjana, ti pa imaš raje življenje na pol.’

Ko se živi to krščansko hinavščino, kar mi počnemo, iz svojega s

rca naženemo Jezusa. Pretvarjamo se, da ga imamo, a smo ga nagnali stran. Smo kristjani, ponosni kristjani, a živimo kakor pogani.

Naj vsak takole razmišlja: Sem Korozáin? Sem Betsaida? Sem Kafarnaum? In če Jezus joče, prosimo za milost, da bi tudi mi jokali. S to molitvijo: ‘Gospod, ti si mi dal veliko. Moje srce je zelo trdo in ti ne pusti vstopiti. Grešil sem z nehvaležnostjo, sem nehvaležnež, sem nehvaležnica.’

Prosimo Svetega Duha, naj nam na stežaj odpre vrata srca, da bo Jezus lahko vstopil.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Canva, prir. NN

obj.: NN