Petek, 10. oktober 2025: Pride hudi duh in se vrne

Pride hudi duh in se vrne

Ko se hudi duh naseli v srce nekega  človeka, ostane tam, kakor da bi bil v svoji hiši in noče oditi. Ko Jezus izganja hude duhove, ti hočejo uničiti človeka in mu tudi fizično škodovati. Jezus je velikokrat izganjal hude duhove, svoje in naše prave sovražnike. Boj med dobrim in hudim se včasih zdi preveč abstrakten. Pravi boj je prvi boj med Bogom in kačo, med Jezusom in hudičem. Ta boj se odvija znotraj nas. Vsak med nami je sredi boja, morda se tega niti ne zavedamo, a smo sredi boja. Na začetku današnjega evangelija beremo, kako so nekateri iz množice Jezusa obtoževali, da je z Beelzebulom izganjal demone. Vedno obstajajo zlobni jeziki.

Bistvo hudega duha je uničiti. To je njegov namen – uničiti Božje delo. Nevarnost je, da temu ne bi verjeli in mislili, da gre za neke iznajdbe duhovnikov. A hudi duh dejansko uničuje in ko ne more uničiti iz oči v oči, ker se znajde pred Božjo močjo, ki brani človeka, postane bolj zvit kot lisjak in išče način, kako bi si prilastil tega človeka.

Ko hudi duh odide iz človeka, hodi po suhih krajih in išče pokoja. Ko ga ne najde, pravi »Vrnil se bom v svojo hišo, od koder sem odšel«.

Ko demon ne more uničiti človeka preko pregreh ali nekega naroda z vojno in preganjanji, razmišlja o neki drugi strategiji – strategiji, ki jo uporablja za vse nas.

Smo kristjani, katoličani, hodimo k maši, molimo … Zdi se, da je vse v redu. Res je, imamo napake, male grehe, a vse se zdi v redu. A [hudi duh] se pokaže kot ‘dobro vzgojen’ … gre, vidi, poišče lepo špranjo, potrka na vrata in vpraša ali sme vstopiti, pozvoni na zvonec … Ti vljudni demoni so slabši od tistih prvih, kajti ne zaveš se, da jih imaš v hiši. To je posvetni duh, duh sveta. Demon ali uničuje neposredno s pregrehami, z vojnami, z direktnimi krivicami ali pa uničuje vljudno, diplomatsko, na način, o katerem govori Jezus. Ne delajo hrupa, spoprijateljijo se, prepričajo te … povedejo te na pot povprečnosti, naredijo te mlačnega na cesti posvetnosti.

Zato se varujmo padca v »duhovno povprečnost, v duha sveta«, ki nas hoče pokvariti od znotraj. Velikokrat se sprašujem: Kaj je slabše v življenju človeka – očiten greh ali pa živeti v duhu posvetnosti? Da te hudi duh pahne v greh, ne samo v enega, morda v dvajset, trideset grehov, a so očitni in se jih sramuješ, ali pa da je hudi duh s tabo ob mizi, s tabo živi in je vse normalno, a ti namiguje in te obsede z duhom posvetnosti?

Pred temi vljudnimi demoni, ki hočejo vstopiti skozi hišna vrata, kakor da bi bili povabljeni na gostijo, recimo: ‘Čuječnost in umirjenost’. Čuječnost – to je Jezusovo sporočilo, krščanska čuječnost. Kaj se dogaja v mojem srcu? Zakaj sem tako mlačen? Koliko lepo vzgojenih demonov prebiva v moji hiši, ne da bi plačevali najemnino?

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Canva, prir. NN

obj.: NN