Torek, 9. december 2025: Izgubljena ovca in dobri pastir

Izgubljena ovca in dobri pastir

Današnji evangelij nam predstavi podobo Dobrega Pastirja, ki zapusti devetindevetdeset ovc, da poišče izgubljeno. Ta prilika nam razkriva brezpogojno Božjo ljubezen, ki nikogar ne zapusti.

Med adventom smo povabljeni k razmišljanju o tej ljubezni, ki nas vztrajno išče, še posebej v trenutkih, ko se počutimo izgubljene ali oddaljene od Boga. Advent je čas vrnitve, čas, ko znova odkrijemo Božjo ljubezen, ki nas sprejema z odprtimi rokami. Veselje pastirja, ko najde izgubljeno ovco, je neizmerno. Vsakič, ko se vrnemo k Bogu, se v nebesih zgodi velika veselica. Ni pomembno, kako daleč smo zašli – Bog je vedno pripravljen praznovati našo vrnitev k Njemu.

Adventni čas je potovanje nazaj k Božjemu srcu. Tako kot Dobri Pastir nas tudi Jezus išče z neomajno ljubeznijo in se raduje, ko se vrnemo k Njemu. Sprejmimo ta čas milosti z odprtimi srci, pripravljeni na spravo z Bogom in na to, da svojo vero živimo globlje in bolj pristno.

Pastir bi si lahko rekel, če je od devetindevetdesetih izgubljena samo ena, to ni tako velika izguba. Pa vendar gre iskat tisto eno, kajti zanj je vsaka ovca zelo pomembna; in to ravno tista, ki je v največji stiski, najbolj zapuščena, najbolj odvržena – on jo gre iskat. Usmiljenje do grešnikov je slog, s katerim deluje Bog, in temu usmiljenju je popolnoma zvest. Nič in nihče ga ne more odvrniti od tega. Bog ne pozna naše sedanje kulture odmetavanja.

Pastirja bomo našli tam, kjer je izgubljena ovca. Gospoda je torej treba iti iskat tja, kjer nas on hoče srečati, ne kjer mi mislimo, da ga bomo našli! Na noben drug način se čreda ne more ponovno zbrati, kot da sledi shojeni poti pastirjevega usmiljenja.

O tej priliki bi morali pogosto premišljevati, kajti v krščanski skupnosti vedno nekdo manjka, odšel je in pustil prazno mesto. Včasih nam to jemlje pogum. Za Jezusa ne obstajajo popolnoma izgubljene ovce, kar moramo dobro razumeti. Za Boga ni nihče popolnoma izgubljen. Nikoli! Bog te išče vse do zadnjega trenutka.

Najti tistega, ki se je izgubil, je pastirjevo in Božje veselje, a je prav tako veselje vse črede! Vsi mi smo najdene ovce, zbrane z Gospodovim usmiljenjem; poklicani smo, da skupaj z njim zberemo vso čredo!

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Canva

obj.: NN