Sreda, 10. december 2025: »Vzemite moj jarem nase«

»Vzemite moj jarem nase«

pravi Jezus. Zavedajmo se, da Jezus ne govori samo o svojem »jarmu«, ampak izjavlja, da je njegov jarem, kakor bi bil »njegovo breme«. Jarem nas povezuje z njim in vključuje nov, tesen odnos. Ta odnos je del tega, da lahko hodimo v občestvu z njim. Jezus nas ni poklical k temu, da smo le anonimni del velike skupine njegovih učencev. Želi živeti v osebnem dvosmernem odnosu z nami. Tako, da je on blizu in vseprisoten. Vemo, da je temu tako, ker je rekel, da smo z njim povezani kot z jarmom! Prevzemanje Jezusovega jarma pomeni živeti vse svoje življenje v intimni povezanosti z njim. V tem odnosu rastemo s tistim, s katerim smo povezani v jarem.

Da nas je Jezus našel pod jarmom, ne pomeni le sodelovati v njegovem delu, ampak tudi takšen odnos z njim, da bi se učili od njega. Morali bi hoditi z Jezusom in od njega vedno sprejemati njegov zorni kot gledanja na stvari in mu prisluhniti ter sprejeti njegove nasvete. 

Nežen in lahek je jarem, pravi Jezus. Jezusovo breme ali jarem je tudi »lahko«. To je morda najbolj čudna beseda, ki jo lahko uporabimo za jarem. Ali ni obremenitev opredeljena kot težka? Če je lahka, kako je lahko breme?

Njegovo breme ni enostavno, nežno in lahkotno, ker je manj obremenjujoče od našega, ampak zato, ker je njegovo breme njegova skrb za nas in je izraz njegovega ljubečega odnosa do nas, ki je hkrati odsev njegove tesne povezanosti s svojim Očetom.

Ko delimo njegov jarem in se učimo od njega, nam to v življenje prinaša mir in počitek. Jezus poudari in dvakrat ponovi to misel, ko drugič reče, da najdemo počitek »za naše duše«.

Lahko sklenemo, da nas druge obremenitve, ki jih nosimo s seboj, ko ne pridemo k Jezusu, naredijo resnično utrujene in ne dopustijo, da bi prišli v stanje resničnega miru, ki ga daje Kristus. Biti z njim in se učiti od njega je naš počitek, ki pokaže, kdo zares smo.

Sedaj je mogoče že bolj jasno, k čemu nas Jezus vabi. Vabi nas, naj ne sanjamo o življenju brez napora. Tega tu ni. Vzemimo nase jarem! Ustvarjeni smo, da živimo polno, in to vedno stane. Poštenost in odgovornost, ljubezen in zvestoba Bogu je naš neprestani jarem. Sprejeti jarem nase pomeni sprejeti realnost življenja in vzljubiti drugega, ki je ob nas. Pomeni vzljubiti krotkost. Vzeti nase dejstvo bremena pa pomeni sprejeti življenje tako, kot je. Iskati, kaj Bog hoče, ne pa ves čas protestirati. Radi bi bili popolnoma svobodni od ljudi in od Boga. Ne prija nam krotkost in bojimo se ponižnosti, a le v tem najdemo notranji mir in srečo. Če bomo krotki ob ljudeh, bodo radi z nami in jarem sobivanja bo lep. Imamo kup predstav, kaj bi moralo biti. Biti ponižen pomeni sprejeti Gospoda za vodnika in gospodarja. Sprejmimo jarem ponižnosti, da bomo pametno vozili skozi življenje, da naše življenje ne bo prazno.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Canva

obj.: NN