Zakaj dokument Amoris Laetitia govori o nujnosti spolne vzgoje

Drugi vatikanski koncil (1962 – 1965) je poudaril potrebo po pozitivni in preudarni spolni vzgoji, ki spremlja razvoj otroka in upošteva sodobne psihološke in pedagoške uvide. Dokument Amoris Laetitia (Radost ljubezni, 2016) izpostavlja, da je danes spolnost pogosto zbanalizirana in da smo zato pred zahtevno, a nujna nalogo, da jo predstavimo znotraj vzgoje za ljubezen – kot del medsebojnega podarjanja, ki zahteva samospoznavanje in samoobvladovanje.

Več kot informacije

Spolna vzgoja mora nuditi informacije, vendar mladostniki še ne premorejo popolne zrelosti. Zato je pomembna primerna mera, pravi čas in občutljivost za stopnjo njihovega razvoja. Namesto poplave golih podatkov se morajo naučiti kritično presojati sporočila, ki jih zasipajo iz pornografije, medijev in spleta. Spolna vzgoja naj jim pomaga razlikovati med tem, kar krepi njihovo sposobnost za ljubezen, in tem, kar jo uničuje. Pri tem je ključna tudi nova, primernejša govorica o spolnosti.

Vloga sramežljivosti

Zdrava sramežljivost ni zastarela vrednota, temveč varuhinja človekove notranjosti. Ščiti pred tem, da bi spolnost postala le predmet užitka, ki vodi v obsedenost ali celo nasilje. Spolna vzgoja mora zato krepiti spoštovanje dostojanstva lastnega telesa in telesa drugega.

Onkraj »varnega seksa«

Preozko osredotočanje na »zaščito« pogosto izkrivlja razumevanje spolnosti. »Ti izrazi sporočajo negativno držo do naravnega namena spolnosti, ki je rojevanje, kot da bi bil otrok sovražnik, pred katerim se je treba zavarovati« (283). Namesto tega je treba mlade učiti izrazov ljubezni, nežnosti, skrbi, pozorne komunikacije in odgovornosti. Le tako bo telesno darovanje v zakonu dobilo svoj pravi pomen – kot izraz popolne medsebojne zavezanosti.

Pot do zrelosti

Fizična privlačnost lahko ustvari iluzijo bližine, vendar brez ljubezni združuje le navidezno. Telesna govorica zahteva učenje, čas in zorenje. Mlade je treba spoštovati v njihovi krhkosti, ne pa jih spodbujati k podaljševanju nezrele ljubezni. Kdo jih danes še resno pripravlja na veliko in velikodušno ljubezen?

Sprejemanje telesa in razlik

Spolna vzgoja mora spodbujati sprejemanje lastnega telesa in razlike med spoloma, saj te omogočajo medsebojno dopolnjevanje. Dokument Amoris Laetitia potrjuje, da moškega in žensko ne določa zgolj biologija oz. genetika, temveč tudi kultura, značaj, družina, izobrazba, vplivi prijateljev in vplivnih oseb ter seveda življenjske izkušnje in okoliščine. Opozarja pred preveč togim poudarjanjem moškosti in ženskosti. Če se moški posveča plesu, zato ni manj moški, in če ima ženska vodstveno funkcijo, zato ni manj ženska. »To se je, hvala Bogu, spremenilo,« še beremo v dokumentu (286).

Vir: Papež Frančišek, Posinodalna apostolska spodbuda Radost ljubezni (2016). Družina, Ljubljana, 2016.

Foto: freepik

Obj.: L. M.