Citati sv. Janeza od Križa iz knjige Vzpon na goro Karmel

Vzpon na goro Karmel je eno najpomembnejših del sv. Janeza od Križa, španskega karmeličana iz 16. stoletja, ki goduje 14. decembra.

V njem opisuje, kako se duša skozi postopno očiščevanje osvobaja navezanosti in tako postaja sposobna popolne združitve z Bogom.

Ta pot očiščevanja, ki jo Janez imenuje »dejavna noč«, zahteva odločnost, odpoved in pripravljenost na notranjo goloto.

Delo je namenjeno tako začetnikom kot tistim, ki so na poti že napredovali. Janez jima želi pokazati, kako se izogniti navezanosti na posvetne stvari in tudi na duhovne tolažbe, ki lahko zmedejo človekovo pozornost.

Cilj Vzpona je jasen: pomagati duši, da hitreje in bolj zvesto stopa proti svojemu vrhu — združitvi z Bogom.

 

 

V nadaljevanju so citati iz knjige Vzpon na goro Karmel …

 Ves nauk, o katerem imam namero razpravljati v Vzponu na goro Karmel, sem zajel v sledeče kitice, ki razlagajo, kako doseči vrh gore.

Ta vrh pa pomeni visoko stanje popolnosti, kateremu pravimo v pričujoči knjigi združitev duše z Bogom.

Kitice so podlaga za celoten nauk knjige …

 

 

PESEM

V njej opeva duša srečo, ki jo je doživela, ko je skozi »temno noč vere«, v popolni samoodpovedi in očiščenju, dosegla združitev z Ljubljenim.

 

1.

Nekoč, v temni noči,

v ljubezni hrepenenju vsa goreča,

o neizmerna sreča!

odšla sem neopažena od doma,

ko že je počivala moja hiša speča.

2.

V teme zavetju varna,

v preobleki po skrivni lestvi hiteča,

o neizmerna sreča!

v temi in na skrivaj,

ko že je počivala moja hiša speča.

3.

V tisti presrečni noči,

skrivaj, da me nihče ni videl,

za nič se jaz nisem menila,

le luč, ki v mojem srcu je gorela,

ta luč me varno in gotovo je vodila.

4.

Ta luč me je vodila

bolj varno kot svetloba opoldanja,

tja, kjer sem vedela,

da Ljubljeni me čaka

v samoti, kamor nihče ne zahaja.

5.

O noč ti, ljubeznivejša od zore,

o noč, ki mene varno si vodila,

o noč, ki ljubo z Ljubim

v eno si sklenila,

si ljubo v Ljubega izpremenila.

6.

Na grudih mi cvetočih,

ki zanj, le zanj so nedotaknjene ostale,

mi Ljubljeni zaspal je.

Tam sem ga ljubkovala,

pahljača ceder naju je pahljala.

7.

Z lasmi sem se mu poigrala

kot nočna sapica mila,

on s svojo vedro roko

mi tilnik je pobožal.

Vseh čutov sem moč izgubila.

8.

Obstala sem in sem se prepustila,

obraz svoj sem nad Ljubega sklonila,

izginilo je vse in vsa predana

sem skrb in bolečino

med čistim cvetjem lilij pozabila.

 

So duše, ki se trudijo in mučijo, da je prava žalost, pa nazadujejo …

Ker ta nauk govori o temni noči, skozi katero naj gre duša k Bogu, naj se bralec ne čudi, če se mu bo zdel včasih nekoliko teman.

 

 

Razlaga prve vrstice kitice: Dejavna noč čutov

»Nekoč, v temni noči, …«

V tej kitici opeva duša srečo in radost, ki ju je doživela, ko se je rešila vsega zunanjega ter poželenj in nepopolnosti …

Duša mora prehoditi najprej dve glavni zvrsti noči …

Prvo noč doživljajo začetniki v trenutkih, ko jih Bog uvaja v stanje kontemplacije, pri kateri sodeluje tudi duh …

Druga noč ali očiščevanje je namenjeno napredujočim … To je najbolj temno, mračno in strašno očiščevanje.

 

O dveh glavnih škodah, ki ju povzroča v duši poželenje …

Za jasnejše umevanje … poželenja povzročajo v duši dve veliki škodi:

• prva je ta, da ji odtegujejo božjega duha,
• druga pa, da dušo, v kateri gospodujejo, utrujajo in mučijo, jo zatemnjujejo, mažejo in slabijo. …

Pri tem se je treba zavedati, da so vse stvari le drobtine, ki so popadale z Božje mize. …

Iz povedanega se vidi, da Bog opravi večje delo, kadar opere in očisti dušo teh nasprotij, kakor takrat, ko jo ustvari iz niča. …

 

Kako poželenja napravijo dušo mlačno …

Iz vsega tega je razvidno, da poželenja ne dajejo duši nič dobrega …

Na koncu umorijo dušo za Boga, ker jih ona ni prej umorila.

 

Kako naj duša vstopi v »noč čutov«

Naj dam še nekatere napotke …

Duša ponavadi vstopi v to noč na dva načina, od katerih je eden dejaven, drugi nedejaven. …

– Prvič: Trudi se vedno in v vsem posnemati Kristusa …

– Drugič: Da boš mogel to uresničiti, se odpovej kakršnemukoli užitku …

Skrbi, da se boš vedno nagibal:

• ne k najlažjemu, ampak k najtežjemu;
• ne k najprijetnejšemu, ampak k najbolj zoprnemu;
• ne k temu, kar ti prinaša največ veselja, ampak k temu, kar te najmanj radosti;
• ne k počitku, ampak k naporu;
• ne k tolažbi, ampak raje k bridkosti;
• ne k več, ampak k manj;
• ne k najvišjemu in najdragocenejšemu, ampak k najnižjemu in najmanj cenjenemu;
• ne k želji po nečem, ampak k odrekanju vsemu;
• ne k iskanju najboljšega v časnih stvareh, ampak tega, kar je najslabše;
• zaradi Kristusa si žéli preiti v popolno goloto …

Če omenjena navodila natančno izpolnjuješ, je to dovolj za vstop v noč čutov. …

V tej goloti najde duh svoj mir in počitek. …

 

Razlaga drugega stiha kitice: 

»… v ljubezni hrepenenju vsa goreča.«

Duša pripoveduje, da je »v ljubezni hrepenenju vsa goreča« prešla »temno noč čutov« in se približala združitvi z Ljubljenim.

Da je zmogla premagati vsa poželenja …, je bil duši potreben večni ogenj, ogenj žlahtnejše ljubezni, ljubezni njenega Ženina. …

 

Tolmačenje preostalih stihov:

»… –  o neizmerna sreča!

odšla sem neopažena od doma,

ko že je počivala moja hiša speča.«

Prispodoba je vzeta iz bedne usode jetnika …

Če uide iz njihove ječe »neopažena«, ne da bi jo kdo zasačil in prijel, je to zanjo »neizmerna sreča«.

Pri begu je duši pomagalo, da je ušla v »temni noči«, to se pravi v odrekanju užitkom in v zatiranju čutnih poželenj …

 

Vir: Sveti Janez od Križa, Vzpon na goro Karmel, Družina 2001

Foto sv. Janeza od Križa: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/9f/Zurbar%C3%A1n_%28atribuido%29-John_of_the_Cross-1656.jpg

Foto gora: pixabay

Pripravila: BR : )