Ponedeljek, 15. december 2025: Pričevanje Janeza

Pričevanje Janeza
Evangelist nam predstavi poslanstvo Janeza Krstnika. On je pričevalec z besedo in zgledom. Z besedo je ljudi poučeval in pripravljal na prihod Odrešenika. Z zgledom preprostega celo nekoliko izzivalnega življenja pa je budil zanimanje za svoje vabilo k spreobrnjenju. Ljudi vodi k Kristusu, ki razveseljuje, osvobaja in zdravi človeška srca. V njem Bog odgovarja na naše srčne muke in naše življenjske bolečine. Če srce te osvoboditve noče sprejeti, ga ni mogoče ozdraviti. Če ne ozdravi, ne bo sposobno prepoznati in sprejeti veselja. Vera v Gospoda Jezusa Kristusa prinaša radost in veselje.
Če smo v Jezusu okusili Božjo dobrotljivo ljubezen do nas osebno in slehernega človeka, živimo v veselju, ki nas napolnjuje. Ozdravljeni smo in osvobojeni.
Povezanost z Bogom doseže le ponižno srce, ki je sposobno sprejeti življenje brez namišljenih zahtev in domišljavosti. V tem je skrivnost molitve. Če iskreno molimo, kmalu v sebi znova odkrijemo notranjo svobodo in veselje ter se Bogu za vse zahvaljujemo. Naše življenje v resnici postane veselo. Tega veselja naj bi bili deležni ljudje vseh časov.
Za številne današnje ljudi je Kristus meglena podoba in oddaljena osebnost, zato so potrebni pričevalci z besedo in zgledom. Sedaj smo kot pričevalci na vrsti mi. Najprej seveda starši svojim otrokom, ker so njihovi prvi učitelji. Kdor pa želi biti luč, mora biti priklopljen na vir energije. Biti Kristusova luč pomeni biti tesno povezan z Bogom in Cerkvijo. Ali smo? Je božični čas razsvetlil nas in ljudi okrog nas.
Zunanja tema danes ni več tak problem, ko imamo električno razsvetljavo. Toda mnogi ljudje potujejo skozi življenje v notranji temi. Četudi je na zunaj zanje vse v redu, v njihovo dušo ne more posijati luč. Sedijo kot zaprti v temni luknji, iz katere ne vidijo izhoda. Veselo sporočilo božiča se oznanja tudi njim. Sredi noči, sredi trde teme prinaša otrok v jaslih luč, ki bi rada razsvetlila vso temo. Pa res lahko nekomu, ki je v globoki temi, pomaga božično sporočilo?
Veliko ljudi na videz praznuje, vendar tema v njih ostaja. Govori se celo o »božičnem žalovanju«, ki zajame nekatere ljudi, ko se spominjajo praznovanja v otroštvu in začutijo velik prepad med tistimi časi in sedanjostjo. Pa vendar je v vsakem človeku neka slutnja, da se božično sporočilo dotika tudi njihovega srca, četudi je še tako žalostno in zavito v temo. Božič nam ne želi oznanjati zdravega sveta: želi pa se dotakniti prav tistih ljudi, ki so obupani, ki se čutijo osamljene, odrezane od sveta. Otrok v jaslih je obljuba, da tudi v njihovi praznini vzhaja žarek upanja, da sredi njihove teme zasveti luč, ko otrok prebija njihov duševni oklep. Prerok Izaija nam v božični noči našteva imena otroka, ki bo prinesel luč v temo: »Čudoviti svetovalec, Močni Bog, Večni Oče, Knez miru« (Iz 9,5b). Že sedemsto let pred Jezusovim rojstvom je prerok poznal skrivnost tega otroka. Kar je napovedoval, nagovarja tudi naše hrepenenje: sredi sveta brez odgovora iščemo nekoga, ki nam zna resnično svetovati, nekoga, ki izžareva Boga, nekoga, ki nam kot Oče stoji ob strani in nas brani, in nekoga, ki v ta nemirni svet prinaša resnični mir. Naj resnična luč zasveti v srcih vseh in naj v polnosti izpolni naše hrepenenje.
To je božič. Ko Bog postane človek in leži v jaslih, je pomembno še nekaj drugega. Vsak mora v svojem srcu sam pripraviti prostor za Jezusa. Vsak mora sam zravnati Gospodovo pot in mu odpreti vrata svoje duše. To mora storiti prav vsak sam! Nihče ne more v srcu drugega pripraviti poti za Gospoda. A ne pozabimo, da le po zravnani poti se Odrešenik lahko približa najglobljemu kotičku našega srca.
pripravil: Ervin Mozetič
foto: Canva
obj.: NN




