Nedelja, 21. december 2025: 4. adventna nedelja

4. adventna nedelja

Evangeljski odlomek  nam predstavi Marijo in Jožefa, ki sta najbolj bila ‘vpletenia’ v skrivnost Božje ljubezni, v skrivnost ljubezni, skrivnost bližine do človeštva.

Marija je predstavljena v luči prerokbe, ki pravi: ‘Glej, devica bo spočela in rodila sina’. Bog se nam je približal in sprejel telo žene. Tudi nam se vedno znova približuje, a na drugačen način.  Bog se nam približa s svojo milostjo, da bi vstopil v naše življenje ter nam ponudil v dar svojega Sina. In kaj bomo storili mi? Ga bomo sprejeli, ga pustili, da se približa ali zavrnili, odgnali? Kakor Marija, ki je svobodno ponudila samo sebe Gospodu in mu tako dovolila, da je spremenil usodo človeštva. Tako tudi mi, ko sprejmemo Jezusa in ko skušamo vsak dan hoditi za njim, lahko sodelujemo pri njegovem načrtu odrešenja tako glede nas samih kot sveta. Marija je torej pred nami kot zgled, katerega lahko gledamo in na katerega lahko računamo pri svojem iskanju Boga ter pri svojem prizadevanju za izgradnjo civilizacije ljubezni.

Druga glavna oseba današnjega evangelija je sv. Jožef. Evangelist razkrije, kako si Jožef sam ne more razložiti dogajanje, ki se razkriva pred njegovimi očmi, torej Marijine nosečnosti. Ravno v trenutku dvoma in stiske, pa mu Bog postane bližnji s svojim poslancem in mu razsvetli naravo tega materinstva. Tako pred tem nenavadnim dogodkom, ki je v njegovem srcu prebudil številna vprašanja, popolnoma zaupa Bogu, ki se mu je približal, gre za povabilom, in ne odslovi svoje zaročenke, ampak se z njo poroči. S tem, ko je sprejel Marijo, je Jožef zavestno ter z ljubeznijo sprejel Jezusa. Tako nas  Jožef, ponižen in pravičen človek,  uči vedno zaupati Bogu, ki se je približal. Jožef nas uči zaupati se mu ter se mu s prostovoljno pokorščino pustiti voditi.

Marija in Jožef, ki sta po veri kot prva sprejela Jezusa, nas uvajata v skrivnost Božiča. Marija nam pomaga, da zavzamemo držo razpoložljivosti za sprejem Božjega Sina v svoje konkretno življenje. Jožef pa nas spodbuja, da vedno iščemo Božjo voljo, ter gremo z zaupanjem za njo. Oba sta pustila, da se jima je Bog približal.

Jezus  je Emanuel, kar pomeni: Bog z nami’, torej Bog blizu nas. To oznanilo upanja, ki se bo spolnilo na Božič, naj vodi k izpolnitvi pričakovanja Boga tudi v vsakem od nas.

Jezus za božič bolj kot kdaj prihaja in trka na vrata, trka na srca, da bi ponovno prižgal upanje in hrepenenja. Jezus še naprej kliče in nas želi maziliti s svojim Duhom, da bi šli tudi mi mazilit s tistim maziljenjem, ki more ozdraviti ranjeno upanje ter prenoviti naš pogled.

Jezus še naprej prihaja  in prebuja  upanje, ki nas osvobaja praznih odnosov ter nas kliče, da bi bili kakor kvas tam, kjer smo, kjer nam je dano, da živimo, v tistem vsakdanjem kotičku, tam, kjer znamo udejanjati malo nežnosti in sočutja.

Bog se ne naveliča in se ne bo naveličal hoditi, da bi dosegel svoje otroke. Kako bomo prižgali upanje, če manjkajo preroki? Kako bomo soočili prihodnost, če nam manjka enosti? Kako bo prišel Jezus na mnoge kraje, če primanjkuje pogumnih in verodostojnih pričevalcev?

Danes te Gospod kliče, da bi postal soudeležen pri tistem velikem šepetu, ki želi še naprej odmevati v vsakem kotičku našega življenja: Veseli se, Gospod je s teboj!«

Prihodnjo nedeljo bo Božič. Ta teden skušajmo najti kakšen trenutek, da se ustavimo, utihnemo ter si predstavljajmo Marijo in sv. Jožefa, ki gresta v Betlehem, torej pot, napor, pa tudi veselje, ganjenost in potem stiska pri iskanju prostega prenočišča, zaskrbljenost… Pri tem nam bodo zelo pomagale jaslice. Skušajmo vstopiti v pravi Božič, tisti Jezusov, ki se nam približuje, Bog z nami, da bomo prejeli milost tega praznika, ki je milost ljubezni, ponižnosti in nežnosti.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Canva

obj.: NN