Ponedeljek, 29. december 2025: Opravičena je bila modrost po delih

Prišel je  Janez, ki ni jedel in ne pil, pa pravijo: ›Demona ima.‹ Prišel je Sin človekov, ki jé in pije, pa pravijo: ›Glej, požrešnež je in pijanec, prijatelj cestninarjev in grešnikov;‹ in modrost je bila opravičena po svojih delih.« (prim. Mt 11,2-19)

Več kot očitno je, da so Judje čakali senzacijo. Hoteli so videti odrešenika, pričakovali so ga kot močnega, pomembnega, vplivnega in všečnega. In ker ni ustrezal njihovim predstavam, so ga zavrnili.

Ob vseh teh odlomkih se lahko vprašamo, koga resnično poslušamo in kaj nas pri tem vodi.  Ni vprašanje, kako bomo čuječi, kje in kdaj pride Gospodar domov. On pride samo enkrat in takrat je prepozno. Prihaja pa po drugih, po drobnih stvareh in na videz nepomembnih ljudeh. Tu je. Prepoznamo ga lahko po preprostih delih, kot pravi Jezus: Modrost je bila opravičena po svojih delih. Da bi prepoznali človeka po delih, pa se moramo vanj poglobiti. Ne zadošča bežen pogled: kako je oblečen, kako se obnaša. Ne zadošča splošno vprašanje ali je on tisti, ki je pristojen za to ali ono področje. Potrebno je pogledati s srcem v srce.

Judje so z nezaupanjem gledali Janeza Krstnika. Zdi se, da je zanje obstajalo le vprašanje: Ali si ti Odrešenik ali nisi? Če nisi, molči! Ko pa je Jezus nastopil kot odrešenik, spet ni bil pravi. Zakaj? Ni prinašal miru, kot so si ga predstavljali, njegova svoboda prezahtevna in tudi veselje ni bilo pravo, bilo je pohujšljivo.

Vprašajmo se kaj sploh pričakujemo od ljudi okrog sebe? Ali znamo biti čuječi, da bi slišali v bližnjem Odrešenikov glas? Ali ga sploh želimo srečati? Pomislimo:

• Če nas drugi vznemirja, kaj storimo?Ali je prostor za vprašanje, ali je nemir naš problem ali problem sogovornika? Ali se vedno zavrtimo okrog neprimernosti drugega in ga popolnoma zavrnemo, ignoriramo? Kakšen mir si predstavljamo ob drugem?
• Če se drugi veseli ali se znamo veseliti z njim?Ali je to tisto veselje, ki napoveduje odrešenje ali je veselje, ki nas oddaljuje od Odrešenika?
• Janez Krstnik je vsekakor popolnoma svoboden. Njegova želja je le služiti Bogu? Ali si tudi mi želimo takšne drže? Ali nas takšna drža drugega le jezi in vznemirja, zato ga ne poslušamo?

Vprašanje današnjega evangelija je torej, koga poslušamo in kaj pričakujemo od ljudi okrog sebe. Biti čuječi pomeni gledati s srcem na bližnjega in videti več kot le zunanjost. Ne zadošča videti dejanja, ampak tudi vzgibe. Zato potrebujemo čuječnost, ki nam jo lahko daje le Bog. Da bi gledali globlje, potrebujemo Boga, njegovo milost. Zato je advent čas poglobljene molitve, v kateri se bomo bližali Bogu, da bi ga srečevali v ljudeh.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Canva

obj.: NN