Ponedeljek, 12. januar 2026: Hodita za menoj, napravil…

Hodita za menoj, napravil…
Danes slišimo, da Jezus oznanja: »Čas se je dopólnil in Božje kraljestvo se je približalo. Spreobrnite se in vérujte evangeliju!«Ustavimo se mogoče najprej ob drugem delu, ki pojasnjuje prvega. »Spreobrnite se in vérujte evangeliju!« Kaj to pomeni? Spreobrniti se pomeni zamenjati pogled. Najpogosteje to razumemo kot spreobrnjenje iz nevere v vero ali iz ene vere v drugo. No, učenci niso bili neverni. Bili so verni Judje. Težko bi tudi rekli, da so bili slabi verniki. Kako to, da jih Jezus vabi k spreobrnjenju? Mogoče ga bomo lažje razumeli ob besedah, ki jih nameni Simonu in Andreju: »Hodita za menoj in narédil vaju bom za ribiča ljudi!« Jezus želi v učencih napraviti notranji preobrat, ne zunanjega. Kliče naj hodijo za njim, kar ne pomeni, da verujejo v drugega Boga kot so verovali prej, ampak da mu sledijo drugače. Kako?
Klic pomeni zapustitev družine, poklica in popolno spremembo življenja za novo življenje v Jezusu.
Odgovor je takojšen in pretrga tudi najmočnejše vezi. Iti za Jezusom pomeni polno predanost Jezusovemu življenju in njegovemu poslanstvu.
Besede »Hodi za menoj« so kot ključ, ki odpira nova obzorja. Nihče se v to pustolovščino ne spušča sam. Med seboj postajamo bratje in sestre, vse bolj z deljenjem izkušenj, ko ne iščemo več zase, temveč da bi dali drugim. Jezus, človek med tolikimi drugimi, je Bog, ki se je približal obalam življenja ljudi in vstopil v njihova življenja. Bog, ki vidi s človeškimi očmi. Bog, ki nagovarja z drugačno avtoriteto: »Hodi za menoj.«
In ribiči so mu takoj sledili. Odšli so zaradi klica, ki je bil s pogledom sposoben prepričati, da pustijo za seboj vse, ne samo svoje čolne, mreže, ampak celo svoje starše, svojo osebno zgodovino, celo sam izvor njihovega bitja. Odhaja staro prijateljstvo, ne vedoč kam, a v srcu je toplina glasu in pogled, ki vabi: »Hodi z mano.«
Jezus nas še vedno kliče. Vabi nas, naj hodimo za njim.
Vabi nas v skupnost, v telo (to ni vedno prijetno). Če hodimo za Jezusom, to pomeni, da smo del njegovega telesa, ne kritiki njegovega telesa.
Vabi nas, naj izgubimo svoje življenje, da bi ga ponovno dobili. Vendar je klic, da postanemo učenec. Jezusov učenec, ki hodi za njim, kamorkoli ga vodi. Učenec, ki se razvija, da bo oseba, ki bo imela vpliv, kamorkoli jo bo Bog postavil.
To ni enkraten klic. Vsak dan nas kliče: »Hodi za menoj!« Ta klic je povezan z visoko ceno, vendar je vedno vredno, da se nanj odzovemo!
Najboljše izmed vsega pa je, da nas vabi, da bi bili »z« njim. Prisotnost ob njem je vedno pred delom zanj. Ponuja nam svojo prisotnost in svojo moč, ko nam pravi: »Hodi za menoj!« Kaj nam preprečuje, da bi hodili za njim?
Na koncu pa pomeni hoditi za Jezusom tudi oznanjati. A to sledi temu, da je najprej potrebno besedo živeti. Božja beseda v nas, če se ji odpremo, želi prinašati spreobrnjenje. Želi, da bi resnično zaživeli, kajti Božje kraljestvo se je približalo. Tu je, ko med nami izginejo tekmovalnost, ljubosumje, ogroženost in nezaupanje. Ko napor in trpljenje nista več krivica. Ko zaživimo v veri, da nas Bog resnično ljubi.
pripravil: Ervin Mozetič
foto: Canva
obj.: NN




