Ponedeljek, 19. januar 2026: Novo vino v nove mehove, staro v stare

Novo vino v nove mehove, staro v stare

»novo« se sliši tako lepo in obetavno. Nov avto, nova služba, novo leto, nov župnik, nov župan, nov predsednik, nov kraj, nova priložnost. A kaj, ko v bistvu dajemo novo vino, v stare mehove.

Tudi če so reforme in sinode, tudi če se kaj zamenja, se v bistvu nič ne spremeni, če se novo daje v stare in izrabljene mehove.

V knjigi Razodetja, pa Jezus opozarja: »Glej, vse delam novo« (Raz 21,5). Bog nenehno dela nekaj novega. Od Adama in Eve naprej obstaja načrt, za nov Edenski vrt. Zato se Jezus nenehno daruje na oltarju in v spovednici, nenehno obnavlja in odpušča, nenehno daje nove možnosti in priložnosti spreobrnjenja in življenja. Noče nam dati samo novega vina, temveč tudi mehove, ki bodo to novo vino zadržali in zdržali za naše življenje.

Evangeliji je vedno nova, vesela novica. Vedno je nova možnost in priložnost. Ker je vedno nova, vedno aktualna, vedno radikalna, pač razganja stare mehove.  Vam želim, nov prožen meh, da boste uspeli sprejeti in uživati v novem vinu evangelija: v novih možnostih in priložnostih, ki jih Bog po Cerkvi nenehno daje.

Prvi cilj novosti  je: gledati na preteklost s hvaležnostjo. Zavedati se svoje zgodovine je nepogrešljivo, da bi lastno sedanjost ohranjali živo, okrepili edinost družine in občutek pripadnosti njenih članov. In prav tako, da ne bi zapirali oči pred nedoslednostjo, ki je sad človeške slabotnosti in morda tudi pozabe nekaterih bistvenih darov.

Drugi cilj je: živeti sedanjost z navdušenjem. Le-to je pravzaprav naravna posledica ponovnega odkritja lastnega izvora. Zaobjema pa tudi življenje po evangeliju v polnosti in v duhu občestva. Evangelij mora biti ‘priročnik’ za vsakdanje življenje in za odločitve, ki smo jih  poklicani sprejeti.

Tretji cilj pa je: sprejeti prihodnost z upanjem. Ne smemo se prestrašiti številnih težav, s katerimi se srečujejo v življenju. Prav v negotovosti se uresničuje upanje, ki je sad vere v Gospoda, ki ponavlja: ‘Ne boj se, jaz sem s teboj.’ Ne popustimo skušnjavi številk in učinkovitosti, še manj pa skušnjavi, da bi se zanašali izključno na lastne moči. Zlasti mlajši bodite v tem svetem letu pobudniki dialoga s starejšo generacijo. Njene izkušnje in modrost vas lahko obogatijo, sami pa ji lahko med drugim ponudite zagon in svežino svojega navdušenja.

Domišljija dejavne ljubezni ne pozna meja. Potrebuje pa navdušenje, da lahko prinaša evangeljskega duha v kulture in najrazličnejša družbena okolja. Znati posredovati radost in srečo vere, živete v skupnosti, zaradi sposobnosti privlačnosti, omogoči rast Cerkve. Želim si, da bi Cerkev znala pokazati radost in srečo, ki izhajata iz Boga. Prav pričevanje bratske ljubezni, solidarnosti in medsebojne delitve, kar v bistvu pomeni življenje po evangeliju, daje Cerkvi verodostojnost.

Cerkev mora nadalje biti tudi ‘kovačnica prerokov’. Preroštvo je tisto, ki mora prebuditi svet. Preroki od Boga sprejmejo sposobnost opazovanja zgodovine, v kateri živijo, in razlagajo dogodke. Razkrivajo zlo greha in krivice, ker so svobodni in ne odgovarjajo drugim gospodarjem, ampak samo Bogu.

Moramo znati ustvarjati drugačen prostor, kjer se živi evangeljsko logiko podarjanja, bratstva, raznolikosti, medsebojne ljubezni. Biti moramo strokovnjaki občestva. Idealen kraj, kjer se to lahko uresniči, so prav skupnosti, katerim pripadamo.

Novost podpira različne darove, seveda, če jo bomo živeli z nežnostjo in ljubeznijo.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Canva

obj.: NN