Cerkev v Hrastovljah: po novem spomenik državnega pomena – z dvema izjemnima freskama

Vlada RS je cerkev Svete Trojice v Hrastovljah razglasila za kulturni spomenik državnega pomena, ker je edinstvena v svoji arhitekturni zasnovi ter gotskih poslikavah, ki krasijo notranjščino v celoti.

Ob tej priložnosti se malo ustavimo v njeni notranjosti …

Majhna cerkev z veliko zgodbo

Cerkvica v Hrastovljah je obdana z visokim obrambnim obzidjem, ki so ga zgradili v času pogostih turških vdorov.

Ta majhna triladijska cerkev je v notranjosti presenetljivo mogočna. Vse njene stene, oboki in stebri so poslikani s freskami. Poslikave so bile pod ometom odkrite šele po drugi svetovni vojni, leta 1949. Njihova obnova je razkrila eno najobsežnejših in najbolje ohranjenih srednjeveških poslikav pri nas.

Kot kaže napis pod prizorom Pohod in poklon sv. treh kraljev, je cerkev leta 1490 v celoti poslikal Janez iz Kastva s sodelavci.
Nastal je slikani svet, ki obiskovalca dobesedno obda. Pripoved se razprostira od stvarjenja sveta in starozaveznih prerokov prek Marijinih in Kristusovih skrivnosti do Jezusovega pasijona in vnebohoda. Freske niso razporejene naključno – sledijo premišljeni teološki pripovedi, ki vodi pogled in misel od začetka stvarstva do izpolnitve v Kristusu.

Posebno mesto zavzema znameniti Mrtvaški ples, eden najbolj prepoznavnih simbolov cerkve. V sprevodu smrti stopajo papež, kralj in kraljica, meščan, menih, berač in otrok – vsak v paru s koščeno spremljevalko, ki ne pozna šale in ne jemlje podkupnine in pred katero so vsi ljudje enaki; tiha, a močna podoba, ki govori o minljivosti človeka in hkrati kliče k resnici življenja pred Bogom, ki ne dela razlik med stanovi, temveč gleda v srce.

Ali ste vedeli …

… da so cerkvene stene v poznem srednjem veku pogosto poslikavali po grafičnih predlogah?

In da sta vsaj dve hrastoveljski freski nastali po grafični predlogi holandske štiridesetlistne lesorezne Biblie pauperum? Ta lesorezni priročnik iz sredine 15. stoletja je bil sicer namenjen pridiganju in poučevanju vere. Čeprav se v Sloveniji iz tistega časa ni ohranil noben njen izvod, freski Pilat si umiva roke in Jezusov vnebohod pričata, da so ta “stripovski” pridigarski priročnik poznali tudi pri nas. V jubilejnem letu 2025 smo ga izdali na Pastoralni službi – z dovoljenjem Saške državne in univerzitetne knjižnice Dresden, kjer imajo njen original.

Freska  // njena predloga:

 Sliki: Pilat si umiva roke, freska v Hrastovljah, 1490 (foto: Marjan Smrke) in njena grafična predloga iz holandske lesorezne Biblie pauperum

 

Na freski Pilat si umiva roke je Pilat upodobljen sedeč na prestolu. Nerodno se nagiba k skledi, ki mu jo za hrbtom drži žena, medtem ko pogleda ne odvrne od zvezanega Jezusa, ki stoji pred njim. Žena ga je že prej svarila, naj se ne vpleta v usodo tega pravičnega, saj je zaradi njega veliko pretrpela v sanjah. A hrup množice je postajal vse glasnejši in Pilat je nazadnje popustil ter Jezusa izročil v križanje. Pred tem si je umil roke – v znamenje navidezne nedolžnosti pri obsodbi. Slikar je v ozadju izpustil okna, ki so na predlogi, dodal pa je še dva moža, ki ju na predlogi ni – zaradi formata prostora, ki ga je imel na steni.

Povabilo …

Mnogi to cerkev poznajo po znamenitem Mrtvaškem plesu, mi pa smo opozorili še na dve izmed številnih fresk. Tudi v tem je čar hrastoveljske cerkvice: vabi, da se ustavimo, pogledamo počasneje in odkrijemo še kakšno podobo, ki spregovori prav nam.
Freske v Hrastovljah vsekakor niso le umetnostna dediščina, temveč kraj srečanja z Bogom – pot od vidnega k Nevidnemu.

Fotografije:

https://en.wikipedia.org/wiki/Holy_Trinity_Church_%28Hrastovlje%29#/media/File:Hrastovlie-Cerkev.jpg

https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/f/fb/Hrastovlje_Dans1.jpg

Vir: Emil Carli – Brigita Perše, Jezusovo življenje v podobah in predpodobah, Zavod Pridi.com, Ljubljana 2025.

Zapisala: Brigita R. Perše