Četrtek, 5. februar 2026: Učenci so poslani po dva in dva

Učenci so poslani po dva in dva

Jezus izbira učence in jih pošilja oznanjat. Čaka jih naloga, da bodo njegovo delo ponesli po vsem svetu. Omenja jim sicer, da jih čaka stiska in palica in skromnost, če že ne revščina, a tega ne slišijo. Navdušenim nad njegovo družbo se jim začne dozdevati, da je že kaj na njih, če jih je izbral.

In komaj jih je zbral, jih že pošilja. Zakaj po dva? Če želi, da se njegov nauk razširi čim prej in čim dlje, bi bilo bolje, da bi jih poslal vsakega zase. Šli bi na dvakrat več krajev, v dvakrat več smeri. Stoodstotni porast oznanila, pričevanja, duhovnega profita. Ne, ostaja zvest tradiciji Stare zaveze, da se pričevanje potrjuje z vsaj dvema pričama.

Pomembno je, da v pričevanju vere nismo sami. Če imam vsaj še nekoga ob sebi, se gotovo poveča verodostojnost, moč besede; dopolnjujemo se, doživljamo občestvo, prijateljstvo, pomoč. Če naletimo na nasprotovanje, je v paru veliko lažje ostati miren in zvest oznanilu.

Evangelij je sicer šele na začetku, toda odločno se je prevesil. Do sedaj je bil glavni glagol, ki smo ga srečevali ob Jezusu: Pridi. Ta glagol se sedaj prelomi v: Pojdite. Končno! V svet. Poslanstvo, ki ga prejmejo učenci, ni nič drugega kakor nadaljevanje Jezusovega dela, njegovega učenja in njegove prisotnosti v svetu.

Prvo vprašanje: Kakšna bi bila vaša reakcija, če se danes na vaših vratih pojavita dva, ki ju morda celo bežno poznate? Ona poje na koru, on pa bere berilo. Prišla sta, da bi se z vami pogovarjala o evangeliju. Kaj bi vam šlo skozi misli? No, in drugo vprašanje: Kakšna bi bila vaša reakcija, če bi se v vaši župniji verouka lotili malo drugače? Vsi, ki prihajate ob nedeljah k bogoslužju, bi bili povabljeni na kratek, nekajmesečni tečaj, po katerem boste potem v parih oznanjali evangelij. Bojim se, da bi se množica izgovarjala, nekaj pa bi se jih ponudilo, da bi bili pripravljeni priti čistit cerkev, pet na kor, brat berilo, morda še kaj. Ampak, da bi hodili od vrat do vrat?!

Biti učenec se ne konča ob Jezusovih nogah, ampak se nadaljuje na poti. Prva stopnja, biti z njim, nam gre solidno od rok. Do birme smo mnogi z njim. Zdaj je čas, da gremo v njegovem imenu na pot, naprej. Vabi nas v ponedeljke in torke, med prijatelje in znance. V tej drugi stopnji bomo našli svoje mesto in svojo poklicanost. Vedno z Gospodom, v njegovem imenu, z njegovo oblastjo, sredi sveta. Kar velik izziv. Če si krščen, če moliš in izpoveduješ vero v Jezusa Kristusa, je učencem očitno uspelo. Evangelij je prišel do tebe. Glej, da se pri tebi ne bo ustavil.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Canva

obj.: NN