Ponedeljek, 9. februar 2026: Dotakniti roba njegove obleke

Dotakniti roba njegove obleke

Kamorkoli Jezus pride, se okoli njega začnejo zgrinjati množice, ki želijo slišati njegovo besedo. K njemu tudi prinašajo bolnike z željo, da bi se smeli dotakniti vsaj roba njegove obleke. Jezus je polagal nanje roke in jih ozdravljal, pa tudi tisti, ki so se ga samo dotaknili, so ozdraveli.

Bog se nas tudi danes pogosto in na različne načine dotakne. Žal se njegovih dotikov velikokrat ne zavedamo.

Vsekakor se nas Bog želi dotakniti in nas želi pritegniti bliže k sebi, da bi se zavedali njegove očetovske ljubezni.

Bog se nas dotika, ker hoče, da bi svoje srce obrnili k njemu, delali dobro v povezanosti z njim. Prosimo ga, da bi čim bolj razumeli pomen njegovih dotikov v našem življenju.

Hvaležen sem za naše katoliške zakramente, ki uporabljajo dotik v spomin na Jezusa. Obstaja katehumensko maziljenje, maziljenje s sveto krizmo za birmo in posvečenje, bolniško maziljenje za bolniški zakrament. Obstaja dotik kruha in vina na naših jezikih, polaganje rok za spoved in telesna zaužitev vsakega zakramentalnega zakona.

Ob vsakem prebiranju evangelija me prevzame Jezusova toplota in človeškost. S kakšno občutljivostjo pristopa do ljudi, jih obiskuje, se z njimi pogovarja, vzame si čas zanje. Zanimajo ga njihova življenja in težave. Dotaknejo se ga. Zato se jih tudi on dotakne. In jih s svojim dotikom ozdravlja.

Ta dotik med Bogom in ljudmi, je tisto, kar je naše zdravje in naše življenje. Zato je namreč Jezus prišel: da bi se ljudi dotaknil in jim s tem dotikom dal življenje. Da bi pokazal, da je za človekovo življenje nujno, da ostane v stiku z Bogom. Da sta tesno skupaj. Da se drug drugega dotikata.

Jezus pa moč odnosa do Boga in do človeka postavlja v srce. Boga bodo gledali samo tisti, ki so čisti v srcu.

Iz srca in ustnic mora beseda doseči roke. To je namreč beseda, ki očiščuje, ker so sposobne besedo, ki smo jo slišali, spremeniti v življenje. Nič več biti samo poslušalci besede, ampak njeni uresničevalci.

Vsaka beseda, vsako dejanje, vsak odnos najprej zaživi v človekovi notranjosti, potem pa se udejanji v izrazih, ki jih lahko zaznavamo s svojimi čuti.  Preverimo, koliko je naša pobožnost čista, koliko je naše srce čisto.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Canva

obj.: NN