Petek, 12. junij 2026: Srce Jezusovo

Srce Jezusovo

Jezus nas kliče, da pridemo k njemu, Kaj nam Jezus zapoveduje s svojim pozivom? Imenuje tri stvari:

1) »Pridite k meni«: Jezus nas vabi, da se mu približamo in živimo v njegovi navzočnosti. Odpre nam vrata, da bi lahko z njim vzpostavili tesnejši odnos. Veseli smo, da smo z njim in da ostajamo z njim. Vabi nas, da z njim gojimo več pristne bližine in ga globlje spoznamo, vzpostavimo intimen, zaupen odnos. Tako mu lahko lažje zaupamo, saj se po pomoč zatekamo k njemu kot prijatelju.

2) »Vzemite moj jarem nase,« pravi Jezus: Jezus jasno razlikuje med bremeni, ki jih že nosimo, in tistimi, ki nam jih je dolžan nositi. Jarem nas povezuje z njim in vključuje nov, tesen odnos. Ta odnos je del tega, da lahko hodimo v občestvu z njim. Jezus nas ni poklical k temu, da smo le anonimni del velike skupine njegovih učencev. Želi živeti v osebnem dvosmernem odnosu z nami. Tako, da je on blizu in vseprisoten. Vemo, da je temu tako, ker je rekel, da smo z njim povezani kot z jarmom! Prevzemanje Jezusovega jarma pomeni živeti vse svoje življenje v intimni povezanosti z njim. V tem odnosu rastemo s tistim, s katerim smo povezani v jarem.

3) »Učite se od mene«: Gre za podobo učenca, ki je povezan z Jezusom. Morali bi hoditi z Jezusom in od njega vedno sprejemati njegov zorni kot gledanja na stvari in mu prisluhniti ter sprejeti njegove nasvete. Poudarek ni toliko na obremenitvi z jarmom, ampak na tistem, s katerim smo povezani. Življenje z njim pomeni, da se o njem vedno več učimo in ga resnično prepoznavamo takšnega, kot v resnici je.

Nežen in lahek je jarem, pravi Jezus. Ali ni obremenitev opredeljena kot težka? Če je lahka, kako je lahko breme?

Njegovo breme ni enostavno, nežno in lahkotno, ker je manj obremenjujoče od našega, ampak zato, ker je njegovo breme njegova skrb za nas in je izraz njegovega ljubečega odnosa do nas, ki je hkrati odsev njegove tesne povezanosti s svojim Očetom.

Razmislimo: kaj Jezus želi dati tistim, ki jih je sam poklical? Zdravilni počitek za njihove duše, osvežitev, celostno počutje. Lahko sklenemo, da nas druge obremenitve, ki jih nosimo s seboj, ko ne pridemo k Jezusu, naredijo resnično utrujene in ne dopustijo, da bi prišli v stanje resničnega miru, ki ga daje Kristus. Biti z njim in se učiti od njega je naš počitek.

Zakaj nas Jezus kliče k sebi? Da bi tudi mi imeli delež v njegovem življenju in bi v svojem življenju uživali po njem, da bi bili v svojem počitku brez raznih nepotrebnih bremen ter da bi nam podaril Božji mir.

Sedaj je mogoče že bolj jasno, k čemu nas Jezus vabi. Vabi nas, naj ne sanjamo o življenju brez napora. Tega tu ni. Vzemimo nase jarem! Ustvarjeni smo, da živimo polno, in to vedno stane. Poštenost in odgovornost, ljubezen in zvestoba Bogu je naš neprestani jarem. Če se ga ne otepamo, bo to dobro za nas. Breme ostaja: čaka nas bolezen, trpljenje, smrt … Nekaj tega bo vedno. Če živimo v zavesti, da tako je in to sprejmemo za dobro, nam bo lažje. Sprejeti jarem nase pomeni sprejeti realnost življenja in vzljubiti drugega, ki je ob nas. Pomeni vzljubiti krotkost. Vzeti nase dejstvo bremena pa pomeni sprejeti življenje tako, kot je. Iskati, kaj Bog hoče, ne pa ves čas protestirati. Če bomo krotki ob ljudeh, bodo radi z nami in jarem sobivanja bo lep.  Sprejmimo jarem ponižnosti, da bomo pametno vozili skozi življenje, da naše življenje ne bo prazno.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Canva

obj.: NN