Torek, 30. junij 2026: Gospod reši nas, se potapljamo

Gospod reši nas, se potapljamo

Današnja evangeljska pripoved je povabilo, da se z zaupanjem izročimo Bogu v vsakem trenutku svojega življenja, še posebej v trenutku preizkušnje in vznemirjenja. Ko močno čutimo dvom in strah, ter se nam zdi, da se potapljamo v težkih trenutkih življenja, ko se vse zdi temno, se ne smemo sramovati vpiti kot apostoli: ‘Gospod, reši me!’

Trkati na Božje srce z: ‘Gospod, reši me!’ je zelo lepa molitev.  Lahko jo večkrat ponovimo: ‘Gospod, reši me!’ Jezusovo dejanje, da takoj stegne svojo roko in pomiri vihar, je potrebno dolgo zreti. Jezus je to, Jezus to počne, Jezus je roka Očeta, ki nas nikoli ne zapusti, je močna in zvesta roka Očeta, ki hoče vedno in samo naše dobro. Bog ni strašen hrup, ni orkan, požar, potres, kakor nas na to spominja pripoved o preroku Eliju. Bog je rahel vetrič, oziroma dobesedno je tako: Je tisti zvok tišine, ki se ne vsiljuje temveč prosi, da mu prisluhnemo.

Imeti vero torej pomeni, imeti sredi nevihte srce obrnjeno v Boga, v njegovo ljubezen, v njegovo Očetovsko nežnost. Jezus je o tem hotel poučiti apostole in tudi nas danes. V temačnih trenutkih, v trenutkih žalosti On dobro ve, da je naša vera revna – vsi mi smo žal maloverni, vsi mi, vsi, revna je naša vera – in da nas na naši poti lahko premetavajo in ustavljajo nasprotne sile. Toda On je Vstali, ne pozabimo tega: On je Gospod, ki je šel skozi smrt, da bi nas rešil. Še preden ga začnemo iskati, je On že navzoč ob nas. In s tem, ko nas dvigne iz naših padcev, nam da, da rastemo v veri. Morda mi v temini vpijemo: ‘Gospod, Gospod!’, misleč, da je daleč. On pa pravi: ‘Tukaj sem!’ Da, bil je z menoj… Takšen je Gospod.

Barka sredi nevihte je podoba Cerkve, ki v vsaki dobi naleti na nasprotne vetrove, včasih celo na zelo trde preizkušnje. Pomislimo na nekatera dolga in zagrizena preganjanja v prejšnjem stoletju, tudi danes v nekaterih predelih. V takih okoliščinah lahko pride na misel skušnjava, da te je Bog zapustil. Toda v resnici ravno v takšnih trenutkih še bolj zasveti pričevanje vere, pričevanje ljubezni in pričevanje upanja. Gre za navzočnost vstalega Kristusa v svoji Cerkvi, ki daje milost pričevanja vse do mučeništva, iz katerega poženejo novi kristjani ter sadovi sprave in miru za celoten svet.

Priprošnja Marije naj nam pomaga vztrajati v veri in bratski ljubezni, ko tema in viharji življenja lahko pripeljejo v krizo zaupanje v Boga.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Canva

obj.: NN