Naj poletje postane čas milosti za vajin zakon

Poletje je za mnoge čas oddiha. Dnevi so daljši, narava vabi na sprehod, dopusti prinesejo več skupnega časa, otroci imajo počitnice, življenje se za nekaj tednov nekoliko upočasni. Toda prav ta čas lahko postane tudi preizkušnja za zakon. Več časa skupaj ne pomeni nujno tudi več bližine. Pogosto šele takrat opazimo, koliko neizrečenih besed, neuresničenih pričakovanj in utrujenosti nosita v sebi.

Poletje pa je lahko tudi nekaj drugega. Lahko postane čas milosti. Čas, ko Bogu dovolita, da znova poživi ljubezen, ki vama jo je podaril na poročni dan.

Ljubezen potrebuje čas

V vsakdanjem ritmu pogosto živita drug ob drugem, ne pa drug z drugim. Skrb za delo, dom, otroke in številne obveznosti hitro zapolnijo dneve. Pogovarjata se predvsem o tem, kaj je treba narediti, redkeje pa o tem, kaj nosita v srcu.

Poletje vama ponuja dragoceno priložnost, da se ponovno ustavita.

Ni nujno, da odpotujeta daleč. Včasih zadostuje večerni sprehod, skupna kava na terasi, izlet v naravo ali nekaj minut tišine, ko si preprosto prisluhneta.

Ljubezen ne raste predvsem iz velikih dogodkov, ampak iz majhnih trenutkov, v katerih si podarita svojo navzočnost.

Apostol Peter nas vabi: »Predvsem pa imejte iskreno ljubezen med seboj, ker ljubezen pokrije množico grehov.« (1 Pt 4,8)

Ljubezen ne pomeni, da je vse popolno. Pomeni, da se vedno znova odločata drug za drugega.

Naučita se ponovno poslušati

Veliko zakonskih težav ne nastane zato, ker se zakonca ne bi ljubila, ampak zato, ker se ne slišita več.

Poslušanje ni čakanje, da prideta na vrsto za svoj odgovor. Poslušanje pomeni, da skušate razumeti svet svojega zakonca. Kaj ga razveseljuje? Kaj ga boli? Česa ga je strah? Po čem hrepeni?

Poletje je lahko čas, ko si vsak dan vzameta nekaj minut samo za pogovor. Brez telefona. Brez televizije. Brez hitenja.

Vprašajta drug drugega: Kaj ti je bilo v zadnjem času najlepše? Kaj te trenutno najbolj obremenjuje? Kako ti lahko stojim ob strani? Za kaj si mi danes hvaležen?

Takšni pogovori pogosto naredijo več kot dolge razprave o težavah.

Hvaležnost spreminja pogled

Sčasoma postane zelo lahko opaziti predvsem tisto, kar partner naredi narobe. Veliko težje pa je videti vse dobro, kar vsak dan podarja.

Poletje je lep čas za novo navado. Vsak večer povejta drug drugemu eno stvar, za katero sta hvaležna.

Morda bo to nasmeh. Pripravljeno kosilo. Objem. Potrpežljivost. Skupni sprehod.

Hvaležnost počasi zdravi srce.

Apostol Pavel piše: »Zahvaljujte se v vsem, kajti to je Božja volja v Kristusu Jezusu za vas.« (1 Tes 5,18) Tam, kjer raste hvaležnost, se zmanjšuje prostor za nenehno kritiziranje.

Povabita Jezusa v svoje poletje

Na poročni dan nista drug drugemu obljubila le medsebojne zvestobe. V svoj zakon sta povabila tudi Boga.

On ni navzoč samo v cerkvi. Hodi z vama na dopust, na sprehod, za družinsko mizo in v vse vsakdanje trenutke.

Poskusita letos skupaj zmoliti vsaj eno kratko molitev na dan.

Lahko je zelo preprosta: »Jezus, hvala za današnji dan. Hvala za najin zakon. Pomagaj nama, da se bova znala ljubiti tako, kot ti ljubiš naju.«

Morda obiščeta kakšno romarsko cerkev. Udeležita se svete maše tudi med dopustom. Prižgita svečo za svojo družino. Blagoslovita drug drugega, preden zaspita.

Bog pogosto deluje prav v majhnih stvareh.

Ljubezen je vsakodnevna odločitev

Na začetku zakona vaju nosijo čustva. Kasneje vedno bolj nosijo zakon odločitve. Vsak dan se lahko znova odločita: Danes bom spoštoval svojega zakonca. Danes ga bom poslušal. Danes ga bom spodbujal. Danes bom zanj prosil Boga.

To niso velike stvari. Toda prav iz njih raste velika ljubezen.

Kot pravi apostol Pavel, je ljubezen potrpežljiva, dobrotljiva, ne išče svojega, vse prenaša, vse veruje, vse upa, vse prestane (1 Kor 13,4-7).

To ni ideal, ki ga morata doseči z lastnimi močmi. To je pot, po kateri vaju vodi Božja milost.

Naj bo to poletje drugačno

Morda ne bo popolno. Morda bodo tudi letos prišli utrujenost, nesporazumi ali razočaranja.

Toda lahko postane drugačno. Če si bosta vsak dan podarila nekaj časa. Če bosta več poslušala kot govorila. Če se bosta znala zahvaliti. Če bosta znala prositi odpuščanja. Če bosta v svoj vsakdan znova povabila Jezusa.

Takrat poletje ne bo ostalo le lep spomin na dopust, ampak bo postalo čas milosti, ki bo še dolgo po koncu počitnic živela v vajinem zakonu.

Naj vaju na tej poti spremljajo Jezusove besede: »Ostanita v moji ljubezni.« (Jn 15,9)

Ko zakonca ostajata v Kristusovi ljubezni, lažje ostajata tudi v ljubezni drug do drugega. In prav tam, v teh preprostih vsakodnevnih odločitvah, Bog tiho ustvarja nekaj najlepšega – zakon, ki raste v ljubezni in spoštovanju, nežnosti, zaupanju in upanju.

p. Ivan Platovnjak

---

Foto: freepik

Obj.: L. M.