Petek, 24. julij 2026: Prilika o sejalcu in semenu

Prilika o sejalcu in semenu

V evangeliju po Mateju Jezus pove priliko o sejalcu.

Prilika o sejalcu je lepa prispodoba človeštva: eni so odprti za Boga, drugi so v začetku navdušeni, a nimajo volje, nekatere potegne slaba družba, da pozabijo na Boga in tako veliko Božjega semena propade. Škoda, da se ne potrudimo dovolj, da bi videli, kaj nam bo prineslo pravo veselje in večno srečo.

Prilika nam tudi sprašuje vest: kakšna tla smo za Božje darove, ki jih vsak dan prejemamo? Prav je, da imamo slabo vest, kajti to je prvi korak k odrešenju. Analizi mora vedno slediti pogumno podiranje in pospravljanje vsega, kar sodi na smetišče, a ne v človekovo srce.

Samo tisto, kar je prežeto z ljubeznijo, ostane kot lep spomin in nam daje moč, s katero premagujemo vsakodnevne omejitve. Na vsakem izmed nas je, da obrodi sad. Kako velik bo ta sad, je odvisno od nas, predvsem od odprtosti našega srca za Božjo milost, oziroma kakšen je naš odnos z Bogom in z ljudmi okoli nas. Pomembno je, da odnose gradimo in jih izročamo v Božje roke.

Čim bolj se zanesemo na Boga, tem bolj bo plodno naše srce za seme in darove, ki jih Bog trosi v življenja ljudi.

Veliki krščanski mistik Thomas Merton je zapisal: »Sreče nikoli ne more biti v prisili. Za ljubezen ni dovolj, da se razdaja: razdajati se mora svobodno. To se pravi, biti mora podarjena, ne le vzeta.«

Naj nam Bog pomaga, da ne bomo le iskalci ljubezni, ampak bomo vse, kar smo in kar imamo, velikodušno delili s tistimi, ki nas potrebujejo. Tako bomo rodovitna zemlja za Božje darove in bomo obrodili bogate sadove.

Prilika o sejalcu nam kaže torej pot do prave rodovitnosti ob besedi, ki nam jo Bog pošilja po bližnjih ali po Svetem pismu. Vabi nas, da prav vsako besedo vzamemo zares, in to takoj.

Hudi duh ne čaka, da se bomo opogumili, da se bomo zbudili iz dremeža, da bomo zaživeli.

Beseda, ki nam je dana, je vedno dar in je dana zato, da rodi sad, kakor je dež namenjen travi, da ozeleni. Če hočemo iz besede narediti tisto pravo, mora vsaka pognati korenine v vedno večjem zaupanju v Boga.

Brez premišljevanja in molitve bodo naši razmisleki v časih stiske brez vsake moči. Križ je mogoče pogumno nositi, če ga naložimo na ramena vsak dan, ne le občasno.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Canva

obj.: NN