Molitveno bogoslužje za ponedeljek, 30. marca

Objavljeno: 30. 03. 2020

Kategorije: Gradiva, Molitveno bogoslužje za vsak dan

<strong>Molitveno bogoslužje</strong> za <em>ponedeljek, 30. marca</em>

Molitev lahko oblikujete po svoji lastni presoji ali izberete samo nekatere dele označene s sivimi naslovi (zahvale, berilo, prošnje…).

Pred začetkom molitve se dogovorite, kdo bo voditelj, kdo bodo bralci.

Za branje lahko uporabite tablico, ali pa si en izvod natisnete.

Uredite si prostor za molitev (prtiček, sveča, križ, druge svete podobe …) in se usedete v krog.

UVOD

Znamenje križa

Voditelj: Nebeški Oče, poglej na svoje otroke in nam spregovori na srce. Naj te vzljubimo in te postavimo za Kralja čez vse svoje življenje. Prosimo te za dar Svetega Duha, ki nas bo vodil, da te bomo v molitvi prepoznali v svojih srcih.

Voditelj in vsi: Pridi Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni. Pošlji svojega duha in prerojeni bomo in prenovil boš obličje zemlje.

Vsi: Amen.

KESANJE

Voditelj: Gospod Jezus, grešnici, ki so jo farizeji skušali pobiti s kamni, si odpustil in jo rešil smrti. Zaupamo, da smrti rešuješ Tudi nas. Odpusti nam grehe, s katerimi smo zgradili ločevalni zid med Bogom in nami.

Voditelj povabi: Pomisli na svoje grehe in jih obžaluj. Zdaj je tudi čas, da se drug drugemu opravičimo.

Voditelj: Gospod Jezus Kristus, v postnem času nas kličeš na pot spreobrnjenja in prenove: Gospod, usmili se

Vsi: Gospod, usmili se.

Voditelj: S svojim življenjem nam kažeš pot, kako naj spolnjujemo voljo nebeškega Očeta: Kristus, usmili se

Vsi: Kristus, usmili se.

Voditelj: Z molitvijo, postom in dobrimi deli posvečuješ naše življenje: Gospod, usmili se

Vsi: Gospod, usmili se.

Voditelj: Naš Oče, odpusti nam naše grehe, ko te prosimo po Kristusu, našem Gospodu.

Vsi: Amen.

BERILO

Bralec: Berilo iz knjige preroka Danijela (DanD 13,1-9.15-17.19-30.33-62)

Tiste dni je v Babilonu prebival mož Joakim. Vzel si je za ženo Helkijevo hčer Suzano; bila je silno lepa in se je bala Gospoda. Tudi njeni starši so bili pravični in so vzgojili svojo hčer po Mojzesovi postavi. Joakim je bil silno bogat. Imel je vrt ob svoji hiši. Pri njem so se zbirali Judje, ker je bil izmed vseh najuglednejši.

Tisto leto sta bila postavljena izmed ljudstva dva starešina za sodnika, o kakršnih je govoril Gospod: »Krivica je prihajala iz Babilona od starešin, sodnikov, o katerih se je zdelo, da vodijo ljudstvo.« Ta dva sta zahajala v Jóakimovo hišo in k njima so hodili vsi, ki so imeli tožbe.

Ko je ljudstvo opoldne odšlo, je prihajala Suzana in se sprehajala v vrtu svojega moža. Oba starešina, ki sta jo vsak dan videla, ko je prišla in se sprehajala, sta se vnela v poželenju do nje. Spačila sta svojo pamet in odvrnila svoje oči, da ne bi videla nebes in se ne bi spomnila njegovih pravičnih sodb.

Ko sta čakala na primeren dan, se je zgodilo, da je prišla, kakor prejšnje dni, samo z dvema deklicama, in se je hotela v vrtu kopati, ker je bilo vroče. Nihče ni bil tam razen obeh starešin, ki sta se skrila in prežala nanjo. Rekla je deklicama: »Prinesita mi olja in mazila in zaklenita vrtna vrata, da se skopljem.«

Ko sta deklici odšli, sta vstala oba starešina in pritekla k njej. Rekla sta: »Glej, vrtna vrata so zaklenjena, nihče nas ne vidi. Midva te poželiva; zato nama privoli in se nama vdaj! Ako ne, bova pričala zoper tebe, da je bil mladenič pri tebi in da si zato odposlala deklici od sebe.« Suzana je vzdihnila: »V stiskah sem od vseh strani; kajti ako to storim, me čaka smrt, ako pa ne storim, ne bom utekla vajinim rokam. Pa bolje je zame, da tega ne storim in padem vama v roke, kakor da grešim pred Gospodovim obličjem.« In Suzana je zavpila z močnim glasom, a tudi oba starešina sta zavpila proti njej. In eden je stekel in odprl vrtna vrata.

Ko so ljudje v hiši zaslišali vpitje na vrtu, so planili skozi stranska vrata, da bi videli, kaj se je pripetilo. Ko sta starešina povedala svoje izjave, so se služabniki silno sramovali, ker se o Suzani nikdar ni govorilo kaj takega.

Drugo jutro se je ljudstvo zbralo pri njenem možu Joakimu. Prišla sta tudi oba starešina, polna hudobne misli zoper Suzano, da jo izročita v smrt. Rekla sta vpričo ljudstva: »Pošljite po Suzano, Helkijevo hčer, ki je Joakimova žena!« Poslali so hitro ponjo. Prišla je ona, njeni starši, njeni otroci in vsi njeni sorodniki. Zajokali so njeni svojci in vsi, ki so jo videli.

Oba starešina pa sta vstala sredi ljudstva in položila roke na njeno glavo. Ona pa je jokaje pogledala proti nebu, ker je njeno srce zaupalo v Gospoda. Starešina sta rekla: »Ko sva se sprehajala po vrtu, je ta vstopila z dvema deklicama, zaklenila vrtna vrata in odpustila deklici. K njej je prišel mladenič, ki je bil skrit, in se ulegel k njej. Midva, ki sva bila v kotu na vrtu, pa sva videla hudobijo in pritekla k njima. Videla sva ju sicer skupaj, pa njega nisva mogla prijeti, ker je bil močnejši od naju; odprl je vrata in pobegnil. Njo sva prijela in vprašala, kdo je bil mladenič, pa nama ni hotela povedati. To pričava.« Zbor jima je verjel kot starešinama ljudstva in sodnikoma. Obsodili so jo na smrt.

Poslušali smo Božjo besedo.

Vsi: Bogu hvala.

PSALM

Bralec: Ne bojim se hudega, ker je Bog z menoj. (Ps 23,1-6)

Vsi (odpev): Ne bojim se hudega, ker je Bog z menoj.

Bralec :

Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka;

na zelenih pašnikih mi daje ležišča.

K vodam počitka me vodi;

mojo dušo poživlja. Odpev.

Bralec:

Vodi me po pravih potih zaradi svojega imena.

Tudi če bi hodil v temni dolini,

ne bom se bal hudega, ker si ti z menoj:

tvoja gorjača in tvoja palica sta mi v tolažbo. Odpev.

Bralec:

Pogrinjaš mi mizo

vpričo mojih nasprotnikov;

z oljem mi glavo maziliš,

moj kelih je zvrhan. Odpev.

Bralec:

Dobrotljivost in milost mi sledita

vse dni mojega življenja;

in v Gospodovi hiši bom prebival

vse dni življenja. Odpev.

EVANGELIJ

Bralec: Jaz sem vstajenje in življenje, govorí Gospod; kdor vame veruje, vekomaj ne bo umrl.

Voditelj: Iz evangelija po Janezu (8,1-11)

Tisti čas je šel Jezus na Oljsko goro. Zjutraj je zopet prišel v tempelj in vse ljudstvo je prihajalo k njemu; in sedel je ter jih učil. Kar pripeljejo pismouki in farizeji ženo, zasačeno pri prešuštvovanju, jo postavijo v sredo in mu rečejo: »Učenik, ta žena je bila zasačena v prešuštvovanju. V postavi nam Mojzes ukazuje take kamnati, kaj pa ti praviš?« To so govorili, ker so ga skušali, da bi ga mogli tožiti. Jezus pa se je pripognil in je s prstom pisal po tleh.

Ko ga pa niso nehali vpraševati, se je vzravnal in jim rekel; »Kdor izmed vas je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo.« In spet se je pripognil in pisal po tleh. Ko so pa to slišali, so drug za drugim odhajali ven, počenši od najstarejših – in ostal je sam in žena v sredi. Jezus se je vzravnal in ji rekel: »Žena, kje so? Te ni nobeden obsodil?« Ona je rekla: »Nobeden, Gospod.« In Jezus je rekel: »Tudi jaz te ne bom obsodil. Pojdi in odslej ne greši več!«

Poslušali smo Kristusov evangelij.

Vsi: Hvala tebi, Kristus.

ODZIVI NA BOŽJO BESEDO

Voditelj: Gospod je pravkar vsakemu spregovoril na srce. Tisto, kar se te je dotaknilo, premišljuj. Vsak pa lahko pove tudi naglas.

RAZMIŠLJANJE O BOŽJI BESEDI

Voditelj: Zgodba o Suzani ima nadaljevanje in srečen razplet. Prerok Daniel po Božjem navdihu poseže in ločeno zasliši pokvarjena moža. Suzana je rešena, moža pa obsojena.

Ob tem lahko občudujemo Suzanino ravnanje. Njena zunanja lepota je podoba njene še večje notranje lepote, ki je čisto srce, ki zaupa v Boga. Ko jo pokvarjena moža stisneta v kot, raje izbere poštenje in nedotaknjeno telo, kot pa da bi se jima vdala, čeprav jo čaka smrt.

Tudi mi se lahko znajdemo v podobni situaciji. Gre za vprašanje: Ali naj ostanem pošten in za ceno tega trpim stisko, ali pa naj prodam svojo dušo in imam zato določeno korist? Primeri: Ali naj staršem povem po resnici, ali naj se zlažem, da sem igral igrice? Ali naj v šoli prepisujem in dobimo boljšo oceno ali ne? Ali naj si vzamem raje več časa za družino in v službi prejmem manj denarja? Gotovo lahko vsak najde svojo situacijo.

Če hočemo ostati neomadeževani pred Gospodovim obličjem, posnemajmo lepo Suzanino srce in prosimo Jezusa za pomoč.

ZAHVALE

Voditelj povabi: Vsak naj izreče svojo zahvalo za svojega levega soseda. Pomisli na nekaj za kar si hvaležen v povezavi z njim/njo in se zahvali Bogu.

Voditelj: Naš nebeški Oče, sprejmi vse te zahvale po Kristusu, našem Gospodu.

Vsi: Amen.

PROŠNJE

Voditelj povabi: Naša molitev ima pred Bogom moč, da spreobrača srca in ljudi povezuje z Bogom, ker je izrečena v Jezusovem imenu. Pomagajmo torej ljudem, ki jih nosimo v srcu, z iskrenimi prošnjami.

Voditelj: Oče naš, ki si v nebesih, …

IZROČITEV GOSPODU

Voditelj povabi: Jezus nam je podaril samega sebe v evharistiji. Vse te naše prošnje in zahvale pridružujemo svetim mašam, ki se darujejo po svetu. Mi pa recimo Jezusu, da mu pripadamo in On nam bo dal Svetega Duha, da bo živel v nas in uporabljal naše roke in vse naše telo in dušo za dobra dela.

Po vsakem vzkliku recimo: »Jezus, tebi pripadam.«

Voditelj: Gospod Jezus, ti si sprejel moje telo in vse kar se z mano dogaja.