Papež v intervjuju o izkušnji pandemije ter njenih posledicah

Papež Frančišek je v intervjuju z britanskim novinarjem Austenom Ivereighom odgovarjal na različna vprašanja glede izrednih razmer zaradi koronavirusa. Med drugim je povedal, kako sam živi v tem času ter poudaril, da se je potrebno pripraviti tudi na obdobje po pandemiji.

Kako papež živi čas izrednih razmer zaradi koronavirusa?

Sveti oče je na vprašanje glede tega, kako sam živi to obdobje, odgovoril, da si kurija prizadeva nadaljevati s svojim delom, živeti normalno, delajo v izmenah, tako da nikoli ni skupaj veliko oseb. Vse so dobro premislili, pri vsem upoštevajo ukrepe, ki so jih predvideli odgovorni na zdravstvenem področju, tudi v Domu sv. Marte na primer kosilo poteka v dveh izmenah. Vsakdo dela v svoji pisarni ali od doma, nihče ni brez dela.

Razmišljati o času po koncu pandemije

Glede duhovnega vidika pa je papež dejal, da v tem času več moli, saj verjame, da je to njegova dolžnost, poleg tega pa veliko misli na ljudi, saj ga skrbi zanje. Dejal je, da ga  to, da misli na ljudi, na nek način mazili, mu dobro dene ter ga odvrača od egoizma. Sveti oče je pri tem poudaril, da ima tudi sam svoje egoizme ter da »tovrstne zadeve« uredi ob torkih, ko k njemu pride spovednik. Poleg tega razmišlja o tem, kakšne so njegove odgovornosti zdaj in v času po pandemiji. Kakšno bo v tistem obdobju njegovo služenje v vlogi rimskega škofa, voditelja Cerkve? Tisti »potem« se že kaže kot tragičen, boleč, zato je po papeževih besedah potrebno o tem začeti razmišljati že zdaj. Dikasterij za celostni človeški razvoj je oblikoval posebno komisijo, ki dela na tem področju in se redno srečuje s svetim očetom.

Največja skrb: kako biti blizu ljudstvu

Kot je dejal papež Frančišek v nadaljevanju pogovora, je njegova največja skrb – vsaj tista, ki jo zaznava v molitvi – kako spremljati Božje ljudstvo ter mu biti blizu. To je tudi razlog za to, da njegove jutranje maše ob 7. uri prenašajo v živo; pridruži se mu veliko ljudi, ki čutijo, da so spremljani. Iz istega razloga se je sveti oče odločil tudi za nekatere neposredne pobude ter za bogoslužje, ki je potekalo 27. marca na Trgu sv. Petra. Pomembna prisotnost je tudi preko Apostolske elemozinerije, ki spremlja situacije glede lakote in bolezni. Papež je dejal, da to obdobje živi z veliko negotovostjo. Po njegovih besedah je ta čas trenutek za veliko ustvarjalnosti, za domislice.

Kakšno je poslanstvo Cerkve v tem trenutku?

V drugem vprašanju se je Ivereigh navezal na roman Alessandra Manzonija »Zaročenca«, ki je postavljen v čas kuge v Milanu leta 1630, kjer so opisane drže različnih cerkvenih ljudi. Pri tem je svetega očeta vprašal, kako sam vidi poslanstvo Cerkve v tem trenutku. Po papeževih besedah je kardinal Federigo resnični junak kuge v Milanu. Vendar pa na določenem mestu piše, da je hodil med ljudmi ter jih pozdravljal, a je bil zaprt na nosilnici, morda izza okna, da bi se zaščitil. Ljudje tega niso dobro sprejeli. Božje ljudstvo potrebuje Pastirja, ki je ob njem, ki se ne zaščiti preveč, s požrtvovalnostjo, kakor so v romanu predstavljeni kapucini.

Krščanska ustvarjalnost

Ustvarjalnost kristjana se mora po papeževem mnenju kazati v »odpiranju novih obzorij, v odpiranju oken, odpiranju transcendentnosti k Bogu ter k ljudem ter mora najti pravo mesto doma. Ni lahko biti zaprt doma. Pri tem je papež navedel verz iz Eneide, kjer je v kontekstu poraza podan nasvet, naj roke ne omahnejo. Takole beremo: »Pripravite se na boljše čase, saj nam bo v tistem trenutku to pomagalo, da se bomo spomnili na stvari, ki so se zgodile sedaj. Skrbite zase v pripravi na prihodnost, ki bo prišla. In ko bo ta prihodnost prišla, vam bo dobro delo, da se boste spomnili tega, kar se je zgodilo.«

»Skrbite za zdaj, vendar za jutri,« je poudaril sveti oče ter povabil, da bi to storili z ustvarjalnostjo. Gre za preprosto ustvarjalnost, ki vsak dan izumi nekaj novega in je po papeževem mnenju v družini ni težko odkriti. Vendar pa posvari pred tem, da bi bežali, iskali rešitve, ki odtujujejo, saj v tem trenutku niso koristne.

Kriza in različne vlade

Tretje vprašanje je bilo povezano s politiko vlad v odgovoru na nastalo krizo. Sveti oče je dejal, da so nekatere vlade sprejele zgledne ukrepe, z natančno določenimi prioritetami za zaščito prebivalcev. Pri tem pa je poudaril, da se zavedamo, da je vse naše razmišljanje, pa naj nam bo všeč ali ne, strukturirano okoli ekonomije. »Lahko bi se reklo, da je v svetu financ žrtvovanje nekaj normalnega,« je dejal papež ter dodal, da gre od začetka do konca za politiko kulture odmetavanja. Kot primer navede selektivnost pred rojstvom in opozori, da danes na ulici težko srečamo osebe z Downovim sindromom. Ko ga na ultrazvoku odkrijejo, pošljejo slike dotični ženi. Poleg tega je prav tako omenil kulturo evtanazije, pa naj bo zakonita ali skrita, v kateri ostareli dobivajo zdravila samo do določene točke.

Preroška okrožnica Humanae vitae

Sveti oče je spomnil na okrožnico papeža Pavla VI. Humanae vitae (Posredovanje človeškega življenja). Pomembna problematika, na katero so se tedaj osredotočili pastoralisti, je bila kontracepcijska tableta. Niso se zavedali preroške moči tiste okrožnice, ki je vnaprej svarila pred neomaltuzianizmom ki se je pripravljal po vsem svetu.  Gre za opozorilo Pavla VI. glede vala neomaltuzianizma, ki ga danes vidimo v selekciji oseb glede na to, koliko lahko proizvedejo, koliko so koristne: to je kultura odmetavanja.

Kultura odmetavanja

Papež je ob tem spomnil na fotografijo, ki jo je pred nekaj dnevi videl v časopisu. V Las Vegasu so brezdomce dali v karanteno na parkirišču, medtem ko so bili hoteli prazni. Brezdomci ostajajo brezdomci, nepredstavljivo je, da bi šli v hotel – in tukaj se po njegovih besedah jasno vidi, kako je na delu teorija odmetavanja.

… se nadaljuje …

Vir: Vatican News

Foto: Vatican Media

Obj.: M.B.