Bl. Anton Martin Slomšek se je rodil 26. novembra 1800 na Slomu pri Ponikvi kot prvi od osmih otrok v kmečki družini. Mati je na porodu osmega umrla. Na Ponikvi se je odlikoval kot najboljši učenec nedeljske šole, ki jo je vodil kaplan Jakob Prašnikar. Čeprav naj bi na očetovo željo ostal na kmetiji, sta mati in Prašnikar dosegla, da je šolanje nadaljeval. Šolal se je v Celju, Ljubljani, Senju in Celovcu, kjer je stopil v semenišče in bil 8. septembra 1824 posvečen v duhovnika. Ponudbo predstojnikov za doktorski študij je odklonil, ker mu je bilo pri srcu dušno pastirstvo.

Kot kaplan je služboval na Bizeljskem in pri Novi Cerkvi. Od 1829 do 1838 je bil duhovni voditelj bogoslovcev v celovškem bogoslovju, potem pa šest let župnik v Vuzenici, kjer je napisal izredno uspeli priročnik za nedeljske šole z naslovom Blaže in Nežica v nedeljski šoli. Leta 1844 je postal kanonik na škofiji v Št. Andražu v Labotski dolini (v današnji Avstriji), a se je po dveh letih vrnil v Celje, kjer je prevzel službi župnika in opata. Slomšek je bil odličen pridigar. Veliko je tudi pisal; tudi pesmi, od katerih je mnogo ponarodelih. Kot veliki buditelj narodne zavesti je odločno zagovarjal slovenstvo, vrednost materinega jezika in dolžnost živeli iz duhovnih in narodnih korenin.

A. M. Slomšek, Tomaž Perko

5. julija 1846 je bil v salzburški stolnici posvečen v škofa. V letu 1859 je prenesel sedež škofije iz Št. Andraža na Koroškem v Maribor ter preuredil škofijske meje. Močno si je močno prizadeval za oblikovanje duhovnikov, z ljudskimi misijoni in knjižicami pa je pri vernikih poglabljal vero. Umrl je 24. septembra 1862 v Mariboru; pokopali so ga na mariborskem mestnem pokopališču, leta 1941 so njegove posmrtne ostanke prenesli v frančiškansko cerkev, 1978 pa v stolnico.

Tik pred svojo smrtjo je zapisal:

»Ko sem postal duhovnik, sem upal da bom srečen; ko sem postal župnik, sem začel biti zaskrbljen; in če kot škof premislim svoje dolžnosti, veliko odgovornost in napore; tedaj se moram tresti…«

Postopek za beatifikacijo

Postopek je potekal v treh obdobjih. Prvo imenujemo pripravljalno in je trajalo do leta 1925 (63 let), sledil je škofijski del postopka v Mariboru. Leta 1962 je bila zbrana dokumentacija posredovana v Rim. Tam se je začel t. i. apostolski del postopka, ki se je končal 19. septembra 1999, ko je Antona Martina Slomška za blaženega slovesno razglasil papež Janez Pavel II. v Mariboru.

Postulator 

Msgr. dr. Marjan Turnšek, zaslužni nadškof

Molitev za kanonizacijo

Nebeški Oče!

Blaženi škof Anton Martin Slomšek

je luč na poti našega krščanskega življenja.

Naj nas spremlja njegov zgled

in podpira njegova priprošnja,

da bomo v edinosti s teboj

in med seboj napredovali v veri,

upanju in ljubezni in bodo uslišane

naše prošnje za njegovo kanonizacijo.

 To prosimo, po Kristusu našem Gospodu.

Amen.

Po Slomšku je poimenovanih mnogo ustanov, krajev in zgradb

Je glavni zavetnik celjske škofije. V tej škofiji sta mu posvečeni kar dve župniji (Celje – Bl. Anton Martin Slomšek, Velenje – Bl. Anton Martin Slomšek), a obe sta še brez župnijskih cerkva.

Cerkve v Sloveniji: Slomšku so posvečene tri cerkve, ena župnijska (župnija Maribor – Košaki) in dve podružnični, in sicer v župniji Sv. Jedrt Nad Laškim (v kraju Rečica) ter v župniji Črensovci (v kraju Gornja Bistrica). Posvečene so mu tudi kapele, in sicer v župniji Beltinci, Križevci pri Ljutomeru, Sv. Duh – Veliki trn, Maribor – Sv. Janez Krstnik v bogoslovnem semenišču) …

Od leta 1985 mariborska škofija podeljuje Odličje škofa A. M. Slomška, od leta 1999 se podeljuje Slomškovo bralno priznanje. Obstoji tudi Slomškova romarska pot.

Gradiva:

• VIDEO pesem Glej že sonce zahaja (A. M. Slomšek) – 4:13 min

• PESEM o A. M. Slomšku – 3:18 min

• VIDEO pesem En hribček bom kupil (A. M. Slomšek) – 2:30 min
• KNJIGA Otrok Luči. Zgodovinska povest o Antonu Martinu Slomšku, F. Hrastelj, Družina 2005.
• Blaženi Anton Martin Slomšek, Majda Strašek Januš, Ognjišče.

Več na spletni strani Nadškofije Maribor >>>

Pripravila: dr. Brigita R. Perše

Bl. Anton Martin Slomšek se je rodil 26. novembra 1800 na Slomu pri Ponikvi kot prvi od osmih otrok v kmečki družini. Mati je na porodu osmega umrla. Na Ponikvi se je odlikoval kot najboljši učenec nedeljske šole, ki jo je vodil kaplan Jakob Prašnikar. Čeprav naj bi na očetovo željo ostal na kmetiji, sta mati in Prašnikar dosegla, da je šolanje nadaljeval. Šolal se je v Celju, Ljubljani, Senju in Celovcu, kjer je stopil v semenišče in bil 8. septembra 1824 posvečen v duhovnika. Ponudbo predstojnikov za doktorski študij je odklonil, ker mu je bilo pri srcu dušno pastirstvo.

Kot kaplan je služboval na Bizeljskem in pri Novi Cerkvi. Od 1829 do 1838 je bil duhovni voditelj bogoslovcev v celovškem bogoslovju, potem pa šest let župnik v Vuzenici, kjer je napisal izredno uspeli priročnik za nedeljske šole z naslovom Blaže in Nežica v nedeljski šoli. Leta 1844 je postal kanonik na škofiji v Št. Andražu v Labotski dolini (v današnji Avstriji), a se je po dveh letih vrnil v Celje, kjer je prevzel službi župnika in opata. Slomšek je bil odličen pridigar. Veliko je tudi pisal; tudi pesmi, od katerih je mnogo ponarodelih. Kot veliki buditelj narodne zavesti je odločno zagovarjal slovenstvo, vrednost materinega jezika in dolžnost živeli iz duhovnih in narodnih korenin.

A. M. Slomšek, Tomaž Perko

5. julija 1846 je bil v salzburški stolnici posvečen v škofa. V letu 1859 je prenesel sedež škofije iz Št. Andraža na Koroškem v Maribor ter preuredil škofijske meje. Močno si je močno prizadeval za oblikovanje duhovnikov, z ljudskimi misijoni in knjižicami pa je pri vernikih poglabljal vero. Umrl je 24. septembra 1862 v Mariboru; pokopali so ga na mariborskem mestnem pokopališču, leta 1941 so njegove posmrtne ostanke prenesli v frančiškansko cerkev, 1978 pa v stolnico.

Tik pred svojo smrtjo je zapisal:

»Ko sem postal duhovnik, sem upal da bom srečen; ko sem postal župnik, sem začel biti zaskrbljen; in če kot škof premislim svoje dolžnosti, veliko odgovornost in napore; tedaj se moram tresti…«

Postopek za beatifikacijo

Postopek je potekal v treh obdobjih. Prvo imenujemo pripravljalno in je trajalo do leta 1925 (63 let), sledil je škofijski del postopka v Mariboru. Leta 1962 je bila zbrana dokumentacija posredovana v Rim. Tam se je začel t. i. apostolski del postopka, ki se je končal 19. septembra 1999, ko je Antona Martina Slomška za blaženega slovesno razglasil papež Janez Pavel II. v Mariboru.

Postulator 

Msgr. dr. Marjan Turnšek, zaslužni nadškof

Molitev za kanonizacijo

Nebeški Oče!

Blaženi škof Anton Martin Slomšek

je luč na poti našega krščanskega življenja.

Naj nas spremlja njegov zgled

in podpira njegova priprošnja,

da bomo v edinosti s teboj

in med seboj napredovali v veri,

upanju in ljubezni in bodo uslišane

naše prošnje za njegovo kanonizacijo.

 To prosimo, po Kristusu našem Gospodu.

Amen.

Po Slomšku je poimenovanih mnogo ustanov, krajev in zgradb

Je glavni zavetnik celjske škofije. V tej škofiji sta mu posvečeni kar dve župniji (Celje – Bl. Anton Martin Slomšek, Velenje – Bl. Anton Martin Slomšek), a obe sta še brez župnijskih cerkva.

Cerkve v Sloveniji: Slomšku so posvečene tri cerkve, ena župnijska (župnija Maribor – Košaki) in dve podružnični, in sicer v župniji Sv. Jedrt Nad Laškim (v kraju Rečica) ter v župniji Črensovci (v kraju Gornja Bistrica). Posvečene so mu tudi kapele, in sicer v župniji Beltinci, Križevci pri Ljutomeru, Sv. Duh – Veliki trn, Maribor – Sv. Janez Krstnik v bogoslovnem semenišču) …

Od leta 1985 mariborska škofija podeljuje Odličje škofa A. M. Slomška, od leta 1999 se podeljuje Slomškovo bralno priznanje. Obstoji tudi Slomškova romarska pot.

Gradiva:

• VIDEO pesem Glej že sonce zahaja (A. M. Slomšek) – 4:13 min

• PESEM o A. M. Slomšku – 3:18 min

• VIDEO pesem En hribček bom kupil (A. M. Slomšek) – 2:30 min
• KNJIGA Otrok Luči. Zgodovinska povest o Antonu Martinu Slomšku, F. Hrastelj, Družina 2005.
• Blaženi Anton Martin Slomšek, Majda Strašek Januš, Ognjišče.

Več na spletni strani Nadškofije Maribor >>>

Pripravila: dr. Brigita R. Perše

Bl. Anton Martin Slomšek se je rodil 26. novembra 1800 na Slomu pri Ponikvi kot prvi od osmih otrok v kmečki družini. Mati je na porodu osmega umrla. Na Ponikvi se je odlikoval kot najboljši učenec nedeljske šole, ki jo je vodil kaplan Jakob Prašnikar. Čeprav naj bi na očetovo željo ostal na kmetiji, sta mati in Prašnikar dosegla, da je šolanje nadaljeval. Šolal se je v Celju, Ljubljani, Senju in Celovcu, kjer je stopil v semenišče in bil 8. septembra 1824 posvečen v duhovnika. Ponudbo predstojnikov za doktorski študij je odklonil, ker mu je bilo pri srcu dušno pastirstvo.

Kot kaplan je služboval na Bizeljskem in pri Novi Cerkvi. Od 1829 do 1838 je bil duhovni voditelj bogoslovcev v celovškem bogoslovju, potem pa šest let župnik v Vuzenici, kjer je napisal izredno uspeli priročnik za nedeljske šole z naslovom Blaže in Nežica v nedeljski šoli. Leta 1844 je postal kanonik na škofiji v Št. Andražu v Labotski dolini (v današnji Avstriji), a se je po dveh letih vrnil v Celje, kjer je prevzel službi župnika in opata. Slomšek je bil odličen pridigar. Veliko je tudi pisal; tudi pesmi, od katerih je mnogo ponarodelih. Kot veliki buditelj narodne zavesti je odločno zagovarjal slovenstvo, vrednost materinega jezika in dolžnost živeli iz duhovnih in narodnih korenin.

A. M. Slomšek, Tomaž Perko

5. julija 1846 je bil v salzburški stolnici posvečen v škofa. V letu 1859 je prenesel sedež škofije iz Št. Andraža na Koroškem v Maribor ter preuredil škofijske meje. Močno si je močno prizadeval za oblikovanje duhovnikov, z ljudskimi misijoni in knjižicami pa je pri vernikih poglabljal vero. Umrl je 24. septembra 1862 v Mariboru; pokopali so ga na mariborskem mestnem pokopališču, leta 1941 so njegove posmrtne ostanke prenesli v frančiškansko cerkev, 1978 pa v stolnico.

Tik pred svojo smrtjo je zapisal:

»Ko sem postal duhovnik, sem upal da bom srečen; ko sem postal župnik, sem začel biti zaskrbljen; in če kot škof premislim svoje dolžnosti, veliko odgovornost in napore; tedaj se moram tresti…«

Postopek za beatifikacijo

Postopek je potekal v treh obdobjih. Prvo imenujemo pripravljalno in je trajalo do leta 1925 (63 let), sledil je škofijski del postopka v Mariboru. Leta 1962 je bila zbrana dokumentacija posredovana v Rim. Tam se je začel t. i. apostolski del postopka, ki se je končal 19. septembra 1999, ko je Antona Martina Slomška za blaženega slovesno razglasil papež Janez Pavel II. v Mariboru.

Postulator 

Msgr. dr. Marjan Turnšek, zaslužni nadškof

Molitev za kanonizacijo

Nebeški Oče!

Blaženi škof Anton Martin Slomšek

je luč na poti našega krščanskega življenja.

Naj nas spremlja njegov zgled

in podpira njegova priprošnja,

da bomo v edinosti s teboj

in med seboj napredovali v veri,

upanju in ljubezni in bodo uslišane

naše prošnje za njegovo kanonizacijo.

 To prosimo, po Kristusu našem Gospodu.

Amen.

Po Slomšku je poimenovanih mnogo ustanov, krajev in zgradb

Je glavni zavetnik celjske škofije. V tej škofiji sta mu posvečeni kar dve župniji (Celje – Bl. Anton Martin Slomšek, Velenje – Bl. Anton Martin Slomšek), a obe sta še brez župnijskih cerkva.

Cerkve v Sloveniji: Slomšku so posvečene tri cerkve, ena župnijska (župnija Maribor – Košaki) in dve podružnični, in sicer v župniji Sv. Jedrt Nad Laškim (v kraju Rečica) ter v župniji Črensovci (v kraju Gornja Bistrica). Posvečene so mu tudi kapele, in sicer v župniji Beltinci, Križevci pri Ljutomeru, Sv. Duh – Veliki trn, Maribor – Sv. Janez Krstnik v bogoslovnem semenišču) …

Od leta 1985 mariborska škofija podeljuje Odličje škofa A. M. Slomška, od leta 1999 se podeljuje Slomškovo bralno priznanje. Obstoji tudi Slomškova romarska pot.

Gradiva:

• VIDEO pesem Glej že sonce zahaja (A. M. Slomšek) – 4:13 min

• PESEM o A. M. Slomšku – 3:18 min

• VIDEO pesem En hribček bom kupil (A. M. Slomšek) – 2:30 min
• KNJIGA Otrok Luči. Zgodovinska povest o Antonu Martinu Slomšku, F. Hrastelj, Družina 2005.
• Blaženi Anton Martin Slomšek, Majda Strašek Januš, Ognjišče.

Več na spletni strani Nadškofije Maribor >>>

Pripravila: dr. Brigita R. Perše

Bl. Anton Martin Slomšek se je rodil 26. novembra 1800 na Slomu pri Ponikvi kot prvi od osmih otrok v kmečki družini. Mati je na porodu osmega umrla. Na Ponikvi se je odlikoval kot najboljši učenec nedeljske šole, ki jo je vodil kaplan Jakob Prašnikar. Čeprav naj bi na očetovo željo ostal na kmetiji, sta mati in Prašnikar dosegla, da je šolanje nadaljeval. Šolal se je v Celju, Ljubljani, Senju in Celovcu, kjer je stopil v semenišče in bil 8. septembra 1824 posvečen v duhovnika. Ponudbo predstojnikov za doktorski študij je odklonil, ker mu je bilo pri srcu dušno pastirstvo.

Kot kaplan je služboval na Bizeljskem in pri Novi Cerkvi. Od 1829 do 1838 je bil duhovni voditelj bogoslovcev v celovškem bogoslovju, potem pa šest let župnik v Vuzenici, kjer je napisal izredno uspeli priročnik za nedeljske šole z naslovom Blaže in Nežica v nedeljski šoli. Leta 1844 je postal kanonik na škofiji v Št. Andražu v Labotski dolini (v današnji Avstriji), a se je po dveh letih vrnil v Celje, kjer je prevzel službi župnika in opata. Slomšek je bil odličen pridigar. Veliko je tudi pisal; tudi pesmi, od katerih je mnogo ponarodelih. Kot veliki buditelj narodne zavesti je odločno zagovarjal slovenstvo, vrednost materinega jezika in dolžnost živeli iz duhovnih in narodnih korenin.

A. M. Slomšek, Tomaž Perko

5. julija 1846 je bil v salzburški stolnici posvečen v škofa. V letu 1859 je prenesel sedež škofije iz Št. Andraža na Koroškem v Maribor ter preuredil škofijske meje. Močno si je močno prizadeval za oblikovanje duhovnikov, z ljudskimi misijoni in knjižicami pa je pri vernikih poglabljal vero. Umrl je 24. septembra 1862 v Mariboru; pokopali so ga na mariborskem mestnem pokopališču, leta 1941 so njegove posmrtne ostanke prenesli v frančiškansko cerkev, 1978 pa v stolnico.

Tik pred svojo smrtjo je zapisal:

»Ko sem postal duhovnik, sem upal da bom srečen; ko sem postal župnik, sem začel biti zaskrbljen; in če kot škof premislim svoje dolžnosti, veliko odgovornost in napore; tedaj se moram tresti…«

Postopek za beatifikacijo

Postopek je potekal v treh obdobjih. Prvo imenujemo pripravljalno in je trajalo do leta 1925 (63 let), sledil je škofijski del postopka v Mariboru. Leta 1962 je bila zbrana dokumentacija posredovana v Rim. Tam se je začel t. i. apostolski del postopka, ki se je končal 19. septembra 1999, ko je Antona Martina Slomška za blaženega slovesno razglasil papež Janez Pavel II. v Mariboru.

Postulator 

Msgr. dr. Marjan Turnšek, zaslužni nadškof

Molitev za kanonizacijo

Nebeški Oče!

Blaženi škof Anton Martin Slomšek

je luč na poti našega krščanskega življenja.

Naj nas spremlja njegov zgled

in podpira njegova priprošnja,

da bomo v edinosti s teboj

in med seboj napredovali v veri,

upanju in ljubezni in bodo uslišane

naše prošnje za njegovo kanonizacijo.

 To prosimo, po Kristusu našem Gospodu.

Amen.

Po Slomšku je poimenovanih mnogo ustanov, krajev in zgradb

Je glavni zavetnik celjske škofije. V tej škofiji sta mu posvečeni kar dve župniji (Celje – Bl. Anton Martin Slomšek, Velenje – Bl. Anton Martin Slomšek), a obe sta še brez župnijskih cerkva.

Cerkve v Sloveniji: Slomšku so posvečene tri cerkve, ena župnijska (župnija Maribor – Košaki) in dve podružnični, in sicer v župniji Sv. Jedrt Nad Laškim (v kraju Rečica) ter v župniji Črensovci (v kraju Gornja Bistrica). Posvečene so mu tudi kapele, in sicer v župniji Beltinci, Križevci pri Ljutomeru, Sv. Duh – Veliki trn, Maribor – Sv. Janez Krstnik v bogoslovnem semenišču) …

Od leta 1985 mariborska škofija podeljuje Odličje škofa A. M. Slomška, od leta 1999 se podeljuje Slomškovo bralno priznanje. Obstoji tudi Slomškova romarska pot.

Gradiva:

• VIDEO pesem Glej že sonce zahaja (A. M. Slomšek) – 4:13 min

• PESEM o A. M. Slomšku – 3:18 min

• VIDEO pesem En hribček bom kupil (A. M. Slomšek) – 2:30 min
• KNJIGA Otrok Luči. Zgodovinska povest o Antonu Martinu Slomšku, F. Hrastelj, Družina 2005.
• Blaženi Anton Martin Slomšek, Majda Strašek Januš, Ognjišče.

Več na spletni strani Nadškofije Maribor >>>

Pripravila: dr. Brigita R. Perše

Bl. Anton Martin Slomšek se je rodil 26. novembra 1800 na Slomu pri Ponikvi kot prvi od osmih otrok v kmečki družini. Mati je na porodu osmega umrla. Na Ponikvi se je odlikoval kot najboljši učenec nedeljske šole, ki jo je vodil kaplan Jakob Prašnikar. Čeprav naj bi na očetovo željo ostal na kmetiji, sta mati in Prašnikar dosegla, da je šolanje nadaljeval. Šolal se je v Celju, Ljubljani, Senju in Celovcu, kjer je stopil v semenišče in bil 8. septembra 1824 posvečen v duhovnika. Ponudbo predstojnikov za doktorski študij je odklonil, ker mu je bilo pri srcu dušno pastirstvo.

Kot kaplan je služboval na Bizeljskem in pri Novi Cerkvi. Od 1829 do 1838 je bil duhovni voditelj bogoslovcev v celovškem bogoslovju, potem pa šest let župnik v Vuzenici, kjer je napisal izredno uspeli priročnik za nedeljske šole z naslovom Blaže in Nežica v nedeljski šoli. Leta 1844 je postal kanonik na škofiji v Št. Andražu v Labotski dolini (v današnji Avstriji), a se je po dveh letih vrnil v Celje, kjer je prevzel službi župnika in opata. Slomšek je bil odličen pridigar. Veliko je tudi pisal; tudi pesmi, od katerih je mnogo ponarodelih. Kot veliki buditelj narodne zavesti je odločno zagovarjal slovenstvo, vrednost materinega jezika in dolžnost živeli iz duhovnih in narodnih korenin.

A. M. Slomšek, Tomaž Perko

5. julija 1846 je bil v salzburški stolnici posvečen v škofa. V letu 1859 je prenesel sedež škofije iz Št. Andraža na Koroškem v Maribor ter preuredil škofijske meje. Močno si je močno prizadeval za oblikovanje duhovnikov, z ljudskimi misijoni in knjižicami pa je pri vernikih poglabljal vero. Umrl je 24. septembra 1862 v Mariboru; pokopali so ga na mariborskem mestnem pokopališču, leta 1941 so njegove posmrtne ostanke prenesli v frančiškansko cerkev, 1978 pa v stolnico.

Tik pred svojo smrtjo je zapisal:

»Ko sem postal duhovnik, sem upal da bom srečen; ko sem postal župnik, sem začel biti zaskrbljen; in če kot škof premislim svoje dolžnosti, veliko odgovornost in napore; tedaj se moram tresti…«

Postopek za beatifikacijo

Postopek je potekal v treh obdobjih. Prvo imenujemo pripravljalno in je trajalo do leta 1925 (63 let), sledil je škofijski del postopka v Mariboru. Leta 1962 je bila zbrana dokumentacija posredovana v Rim. Tam se je začel t. i. apostolski del postopka, ki se je končal 19. septembra 1999, ko je Antona Martina Slomška za blaženega slovesno razglasil papež Janez Pavel II. v Mariboru.

Postulator 

Msgr. dr. Marjan Turnšek, zaslužni nadškof

Molitev za kanonizacijo

Nebeški Oče!

Blaženi škof Anton Martin Slomšek

je luč na poti našega krščanskega življenja.

Naj nas spremlja njegov zgled

in podpira njegova priprošnja,

da bomo v edinosti s teboj

in med seboj napredovali v veri,

upanju in ljubezni in bodo uslišane

naše prošnje za njegovo kanonizacijo.

 To prosimo, po Kristusu našem Gospodu.

Amen.

Po Slomšku je poimenovanih mnogo ustanov, krajev in zgradb

Je glavni zavetnik celjske škofije. V tej škofiji sta mu posvečeni kar dve župniji (Celje – Bl. Anton Martin Slomšek, Velenje – Bl. Anton Martin Slomšek), a obe sta še brez župnijskih cerkva.

Cerkve v Sloveniji: Slomšku so posvečene tri cerkve, ena župnijska (župnija Maribor – Košaki) in dve podružnični, in sicer v župniji Sv. Jedrt Nad Laškim (v kraju Rečica) ter v župniji Črensovci (v kraju Gornja Bistrica). Posvečene so mu tudi kapele, in sicer v župniji Beltinci, Križevci pri Ljutomeru, Sv. Duh – Veliki trn, Maribor – Sv. Janez Krstnik v bogoslovnem semenišču) …

Od leta 1985 mariborska škofija podeljuje Odličje škofa A. M. Slomška, od leta 1999 se podeljuje Slomškovo bralno priznanje. Obstoji tudi Slomškova romarska pot.

Gradiva:

• VIDEO pesem Glej že sonce zahaja (A. M. Slomšek) – 4:13 min

• PESEM o A. M. Slomšku – 3:18 min

• VIDEO pesem En hribček bom kupil (A. M. Slomšek) – 2:30 min
• KNJIGA Otrok Luči. Zgodovinska povest o Antonu Martinu Slomšku, F. Hrastelj, Družina 2005.
• Blaženi Anton Martin Slomšek, Majda Strašek Januš, Ognjišče.

Več na spletni strani Nadškofije Maribor >>>

Pripravila: dr. Brigita R. Perše