Sveti Beda Častitljivi: Zavetnik lektorjev (bralcev)
25. maja
Sv. Beda je bil benediktinec, veliki teolog in učitelj svojim duhovnim bratom. Bil je največji učenjak v svojem času. Za seboj je pustil dragocene spise in bil razglašen za cerkvenega učitelja.
Iz življenja …
Rodil se je okoli leta 672 na severu Anglije.
Beda – njegovo ime je zelo redko – je gotovo izviral iz ugledne, verjetno plemiške družine.
S sedmimi leti so ga starši poslali v šolo k menihom v bližnji benediktinski samostan v Wearmounthu, nato pa šel v šolo v Jarrow, kjer je ostal vse življenje.
Pri devetnajstih letih je prejel diakonsko posvečenje, pri tridesetih pa duhovniško posvečenje ter napisal prve učbenike za pouk v samostanski šoli. Poučeval je poezijo … Bil je največji učenjak svojega časa. Predvsem zaradi svojega najpomembnejšega dela »Zgodovina Cerkve angleškega ljudstva« si je prislužil častni naziv »oče angleškega zgodovinopisja«, ki ga nosi še danes. Beda je imel ogromno znanja tudi s področij poezije, matematike, astronomije, govorništva, gramatike, filozofije, hagiografije, homiletike, eksegeze Svetega pisma … Beda je bil tudi neumorni pisec življenja svetnikov.
Umrl je na praznik vnebohoda, najverjetneje 25. maja 735 v Jarrowu.
Upodobitve
Sv. Beda je najpogosteje upodobljen s svojim zgodovinskim delom, s peresom ali ravnilom v rokah.
Zavetnik
Je zavetnik angleških pisateljev in zgodovinarjev ter lektorjev (bralcev).
Gradiva:
Pripravila: dr. Brigita R. Perše