Loading dogodki

Sv. Bruno je ustanovitelj najstrožjega reda v Katoliški Cerkvi, to je kartuzijanskega reda.

Danes je v svetu samo 22 kartuzij, od tega pet ženskih, s skupaj približno 380 redovniki in redovnicami. Ena izmed njih je na naših tleh v Pleterjah.

 

Iz življenja …

Sv. Bruno se je rodil okoli leta 1030 v Kölnu v plemiški družini. Po študiju in mašniškem posvečenju je bil več kot dvajset let voditelj stolniške šole v Reimsu. Poučeval je teologijo, filozofijo ter latinski in grški jezik. Ponujeno škofovsko čast je zavrnil.

Ker mu ni bilo všeč posvetno življenje, v katerem so vladali razkošje, korupcija, pohlep, je vstopil k benediktincem, a jih je zapustil, ker se mu je zdelo življenje v njem preveč lagodno, premalo strogo.

Leta 1084 se je sv. Bruno po vrsti hudih razočaranj umaknil v Grenoble (Francija), kjer je medtem postal škof njegov nekdanji učenec Hugo. Ta mu v samotni neprehodni dolini podaril košček zemlje z imenom Chartreuse, kjer je sv. Bruno s svojimi somišljeniki ustanovil naselbino samotarjev, v kateri je združil samotarski in skupni način življenja. Vsak menih je imel svojo celico, trikrat na dan so se zbrali v cerkvi pri korni molitvi. Živeli so v popolnem molku. V svojih celicah so preživeli dneve v molitvi, študiju in ročnem delu; mesa niso uživali. S tem je sv. Bruno benediktinsko pravilo zelo poostril in položil temelje najstrožjemu redu v Katoliški cerkvi: kartuzijanskemu redu. Tu je nastala Velika kartuzija, ki je še danes matični samostan reda.

Leta 1090 ga je papež Urban II., ki je bil tudi njegov nekdanji učenec, povabil v Rim za svetovalca, a sv. Bruno na papeškem dvoru ni ostal dolgo, saj se v tej vlogi ni počutil dobro. Papež je spoznal, da mu bo Bruno več pomagal z molitvijo v samoti kot kardinal na papeškem dvoru, zato je pristal, da se je leta 1092 umaknil v samoto La Torre v Kalabriji (Italija), kjer je ustanovil nov kartuzijanski samostan San Stefano del Bosco, kjer je preživel zadnja leta svojega življenja. V njem je bil opat, poleg molitve in dela pa je pisal tudi knjige. Umrl je 6. oktobra leta 1101.

 

Upodobitve

Umetniki sv. Bruna upodabljajo kot kartuzijana v belem habitu s kapuco. Pogosto drži kazalec na ustnicah. Upodabljajo ga še z lobanjo, knjigo, križem, mitro ali sedmimi zvezdami.

 

Zavetnik

Je zavetnik kartuzijanov, priprošnjik proti obsedenosti in kugi.

 

Kartuzije v Sloveniji

V Sloveniji so delovale štiri kartuzije, in sicer Žiče (1160), Jurklošter (1173), Bistra (1255) in edina še danes delujoča kartuzija v Pleterjah (1407).

 

DNEVNI RED red ob delavnikih v samostanu Pleterje:

Patri Bratje
23.00 jutranjice bl. device Marije v celici

23.30

JUTRANJICE v cerkvi

hvalnice v cerkvi
Marijine hvalnice v celici
osebna molitev v celici
6.00 prima v celici
premišljevanje in molitev molitev, premišljevanje in branje Svetega pisma
7.00

ADORACIJA v cerkvi (prostovoljno)

7.15

ZBORNA MAŠA

8.00 tiha maša v kapelici
terca v celici
branje Svetega pisma
ročno delo, študij
terca v celici
delo
11.00 seksta v celici, kosilo, počitek
13.00 nona v celici
ročno delo, študij delo
15.30 Marijine večernice v celici
15.45 večernice v cerkvi
17.00 večerja, molitev, branje konec dela
večernice, večerja
18.00

SKLEPNA MOLITVENA URA

Mladi bratje, ki so še v noviciatu, imajo eno uro manj dela kot starejši, saj morajo posvetiti ta čas študiju krščanskega nauka in, če je potrebno, slovenskega jezika.

Gradiva:

 

 

 

 

Pripravila: dr. Brigita R. Perše

 

Sv. Bruno je ustanovitelj najstrožjega reda v Katoliški Cerkvi, to je kartuzijanskega reda.

Danes je v svetu samo 22 kartuzij, od tega pet ženskih, s skupaj približno 380 redovniki in redovnicami. Ena izmed njih je na naših tleh v Pleterjah.

 

Iz življenja …

Sv. Bruno se je rodil okoli leta 1030 v Kölnu v plemiški družini. Po študiju in mašniškem posvečenju je bil več kot dvajset let voditelj stolniške šole v Reimsu. Poučeval je teologijo, filozofijo ter latinski in grški jezik. Ponujeno škofovsko čast je zavrnil.

Ker mu ni bilo všeč posvetno življenje, v katerem so vladali razkošje, korupcija, pohlep, je vstopil k benediktincem, a jih je zapustil, ker se mu je zdelo življenje v njem preveč lagodno, premalo strogo.

Leta 1084 se je sv. Bruno po vrsti hudih razočaranj umaknil v Grenoble (Francija), kjer je medtem postal škof njegov nekdanji učenec Hugo. Ta mu v samotni neprehodni dolini podaril košček zemlje z imenom Chartreuse, kjer je sv. Bruno s svojimi somišljeniki ustanovil naselbino samotarjev, v kateri je združil samotarski in skupni način življenja. Vsak menih je imel svojo celico, trikrat na dan so se zbrali v cerkvi pri korni molitvi. Živeli so v popolnem molku. V svojih celicah so preživeli dneve v molitvi, študiju in ročnem delu; mesa niso uživali. S tem je sv. Bruno benediktinsko pravilo zelo poostril in položil temelje najstrožjemu redu v Katoliški cerkvi: kartuzijanskemu redu. Tu je nastala Velika kartuzija, ki je še danes matični samostan reda.

Leta 1090 ga je papež Urban II., ki je bil tudi njegov nekdanji učenec, povabil v Rim za svetovalca, a sv. Bruno na papeškem dvoru ni ostal dolgo, saj se v tej vlogi ni počutil dobro. Papež je spoznal, da mu bo Bruno več pomagal z molitvijo v samoti kot kardinal na papeškem dvoru, zato je pristal, da se je leta 1092 umaknil v samoto La Torre v Kalabriji (Italija), kjer je ustanovil nov kartuzijanski samostan San Stefano del Bosco, kjer je preživel zadnja leta svojega življenja. V njem je bil opat, poleg molitve in dela pa je pisal tudi knjige. Umrl je 6. oktobra leta 1101.

 

Upodobitve

Umetniki sv. Bruna upodabljajo kot kartuzijana v belem habitu s kapuco. Pogosto drži kazalec na ustnicah. Upodabljajo ga še z lobanjo, knjigo, križem, mitro ali sedmimi zvezdami.

 

Zavetnik

Je zavetnik kartuzijanov, priprošnjik proti obsedenosti in kugi.

 

Kartuzije v Sloveniji

V Sloveniji so delovale štiri kartuzije, in sicer Žiče (1160), Jurklošter (1173), Bistra (1255) in edina še danes delujoča kartuzija v Pleterjah (1407).

 

DNEVNI RED red ob delavnikih v samostanu Pleterje:

Patri Bratje
23.00 jutranjice bl. device Marije v celici

23.30

JUTRANJICE v cerkvi

hvalnice v cerkvi
Marijine hvalnice v celici
osebna molitev v celici
6.00 prima v celici
premišljevanje in molitev molitev, premišljevanje in branje Svetega pisma
7.00

ADORACIJA v cerkvi (prostovoljno)

7.15

ZBORNA MAŠA

8.00 tiha maša v kapelici
terca v celici
branje Svetega pisma
ročno delo, študij
terca v celici
delo
11.00 seksta v celici, kosilo, počitek
13.00 nona v celici
ročno delo, študij delo
15.30 Marijine večernice v celici
15.45 večernice v cerkvi
17.00 večerja, molitev, branje konec dela
večernice, večerja
18.00

SKLEPNA MOLITVENA URA

Mladi bratje, ki so še v noviciatu, imajo eno uro manj dela kot starejši, saj morajo posvetiti ta čas študiju krščanskega nauka in, če je potrebno, slovenskega jezika.

Gradiva:

 

 

 

 

Pripravila: dr. Brigita R. Perše

 

Sv. Bruno je ustanovitelj najstrožjega reda v Katoliški Cerkvi, to je kartuzijanskega reda.

Danes je v svetu samo 22 kartuzij, od tega pet ženskih, s skupaj približno 380 redovniki in redovnicami. Ena izmed njih je na naših tleh v Pleterjah.

 

Iz življenja …

Sv. Bruno se je rodil okoli leta 1030 v Kölnu v plemiški družini. Po študiju in mašniškem posvečenju je bil več kot dvajset let voditelj stolniške šole v Reimsu. Poučeval je teologijo, filozofijo ter latinski in grški jezik. Ponujeno škofovsko čast je zavrnil.

Ker mu ni bilo všeč posvetno življenje, v katerem so vladali razkošje, korupcija, pohlep, je vstopil k benediktincem, a jih je zapustil, ker se mu je zdelo življenje v njem preveč lagodno, premalo strogo.

Leta 1084 se je sv. Bruno po vrsti hudih razočaranj umaknil v Grenoble (Francija), kjer je medtem postal škof njegov nekdanji učenec Hugo. Ta mu v samotni neprehodni dolini podaril košček zemlje z imenom Chartreuse, kjer je sv. Bruno s svojimi somišljeniki ustanovil naselbino samotarjev, v kateri je združil samotarski in skupni način življenja. Vsak menih je imel svojo celico, trikrat na dan so se zbrali v cerkvi pri korni molitvi. Živeli so v popolnem molku. V svojih celicah so preživeli dneve v molitvi, študiju in ročnem delu; mesa niso uživali. S tem je sv. Bruno benediktinsko pravilo zelo poostril in položil temelje najstrožjemu redu v Katoliški cerkvi: kartuzijanskemu redu. Tu je nastala Velika kartuzija, ki je še danes matični samostan reda.

Leta 1090 ga je papež Urban II., ki je bil tudi njegov nekdanji učenec, povabil v Rim za svetovalca, a sv. Bruno na papeškem dvoru ni ostal dolgo, saj se v tej vlogi ni počutil dobro. Papež je spoznal, da mu bo Bruno več pomagal z molitvijo v samoti kot kardinal na papeškem dvoru, zato je pristal, da se je leta 1092 umaknil v samoto La Torre v Kalabriji (Italija), kjer je ustanovil nov kartuzijanski samostan San Stefano del Bosco, kjer je preživel zadnja leta svojega življenja. V njem je bil opat, poleg molitve in dela pa je pisal tudi knjige. Umrl je 6. oktobra leta 1101.

 

Upodobitve

Umetniki sv. Bruna upodabljajo kot kartuzijana v belem habitu s kapuco. Pogosto drži kazalec na ustnicah. Upodabljajo ga še z lobanjo, knjigo, križem, mitro ali sedmimi zvezdami.

 

Zavetnik

Je zavetnik kartuzijanov, priprošnjik proti obsedenosti in kugi.

 

Kartuzije v Sloveniji

V Sloveniji so delovale štiri kartuzije, in sicer Žiče (1160), Jurklošter (1173), Bistra (1255) in edina še danes delujoča kartuzija v Pleterjah (1407).

 

DNEVNI RED red ob delavnikih v samostanu Pleterje:

Patri Bratje
23.00 jutranjice bl. device Marije v celici

23.30

JUTRANJICE v cerkvi

hvalnice v cerkvi
Marijine hvalnice v celici
osebna molitev v celici
6.00 prima v celici
premišljevanje in molitev molitev, premišljevanje in branje Svetega pisma
7.00

ADORACIJA v cerkvi (prostovoljno)

7.15

ZBORNA MAŠA

8.00 tiha maša v kapelici
terca v celici
branje Svetega pisma
ročno delo, študij
terca v celici
delo
11.00 seksta v celici, kosilo, počitek
13.00 nona v celici
ročno delo, študij delo
15.30 Marijine večernice v celici
15.45 večernice v cerkvi
17.00 večerja, molitev, branje konec dela
večernice, večerja
18.00

SKLEPNA MOLITVENA URA

Mladi bratje, ki so še v noviciatu, imajo eno uro manj dela kot starejši, saj morajo posvetiti ta čas študiju krščanskega nauka in, če je potrebno, slovenskega jezika.

Gradiva:

 

 

 

 

Pripravila: dr. Brigita R. Perše

 

Sv. Bruno je ustanovitelj najstrožjega reda v Katoliški Cerkvi, to je kartuzijanskega reda.

Danes je v svetu samo 22 kartuzij, od tega pet ženskih, s skupaj približno 380 redovniki in redovnicami. Ena izmed njih je na naših tleh v Pleterjah.

 

Iz življenja …

Sv. Bruno se je rodil okoli leta 1030 v Kölnu v plemiški družini. Po študiju in mašniškem posvečenju je bil več kot dvajset let voditelj stolniške šole v Reimsu. Poučeval je teologijo, filozofijo ter latinski in grški jezik. Ponujeno škofovsko čast je zavrnil.

Ker mu ni bilo všeč posvetno življenje, v katerem so vladali razkošje, korupcija, pohlep, je vstopil k benediktincem, a jih je zapustil, ker se mu je zdelo življenje v njem preveč lagodno, premalo strogo.

Leta 1084 se je sv. Bruno po vrsti hudih razočaranj umaknil v Grenoble (Francija), kjer je medtem postal škof njegov nekdanji učenec Hugo. Ta mu v samotni neprehodni dolini podaril košček zemlje z imenom Chartreuse, kjer je sv. Bruno s svojimi somišljeniki ustanovil naselbino samotarjev, v kateri je združil samotarski in skupni način življenja. Vsak menih je imel svojo celico, trikrat na dan so se zbrali v cerkvi pri korni molitvi. Živeli so v popolnem molku. V svojih celicah so preživeli dneve v molitvi, študiju in ročnem delu; mesa niso uživali. S tem je sv. Bruno benediktinsko pravilo zelo poostril in položil temelje najstrožjemu redu v Katoliški cerkvi: kartuzijanskemu redu. Tu je nastala Velika kartuzija, ki je še danes matični samostan reda.

Leta 1090 ga je papež Urban II., ki je bil tudi njegov nekdanji učenec, povabil v Rim za svetovalca, a sv. Bruno na papeškem dvoru ni ostal dolgo, saj se v tej vlogi ni počutil dobro. Papež je spoznal, da mu bo Bruno več pomagal z molitvijo v samoti kot kardinal na papeškem dvoru, zato je pristal, da se je leta 1092 umaknil v samoto La Torre v Kalabriji (Italija), kjer je ustanovil nov kartuzijanski samostan San Stefano del Bosco, kjer je preživel zadnja leta svojega življenja. V njem je bil opat, poleg molitve in dela pa je pisal tudi knjige. Umrl je 6. oktobra leta 1101.

 

Upodobitve

Umetniki sv. Bruna upodabljajo kot kartuzijana v belem habitu s kapuco. Pogosto drži kazalec na ustnicah. Upodabljajo ga še z lobanjo, knjigo, križem, mitro ali sedmimi zvezdami.

 

Zavetnik

Je zavetnik kartuzijanov, priprošnjik proti obsedenosti in kugi.

 

Kartuzije v Sloveniji

V Sloveniji so delovale štiri kartuzije, in sicer Žiče (1160), Jurklošter (1173), Bistra (1255) in edina še danes delujoča kartuzija v Pleterjah (1407).

 

DNEVNI RED red ob delavnikih v samostanu Pleterje:

Patri Bratje
23.00 jutranjice bl. device Marije v celici

23.30

JUTRANJICE v cerkvi

hvalnice v cerkvi
Marijine hvalnice v celici
osebna molitev v celici
6.00 prima v celici
premišljevanje in molitev molitev, premišljevanje in branje Svetega pisma
7.00

ADORACIJA v cerkvi (prostovoljno)

7.15

ZBORNA MAŠA

8.00 tiha maša v kapelici
terca v celici
branje Svetega pisma
ročno delo, študij
terca v celici
delo
11.00 seksta v celici, kosilo, počitek
13.00 nona v celici
ročno delo, študij delo
15.30 Marijine večernice v celici
15.45 večernice v cerkvi
17.00 večerja, molitev, branje konec dela
večernice, večerja
18.00

SKLEPNA MOLITVENA URA

Mladi bratje, ki so še v noviciatu, imajo eno uro manj dela kot starejši, saj morajo posvetiti ta čas študiju krščanskega nauka in, če je potrebno, slovenskega jezika.

Gradiva:

 

 

 

 

Pripravila: dr. Brigita R. Perše

 

Sv. Bruno je ustanovitelj najstrožjega reda v Katoliški Cerkvi, to je kartuzijanskega reda.

Danes je v svetu samo 22 kartuzij, od tega pet ženskih, s skupaj približno 380 redovniki in redovnicami. Ena izmed njih je na naših tleh v Pleterjah.

 

Iz življenja …

Sv. Bruno se je rodil okoli leta 1030 v Kölnu v plemiški družini. Po študiju in mašniškem posvečenju je bil več kot dvajset let voditelj stolniške šole v Reimsu. Poučeval je teologijo, filozofijo ter latinski in grški jezik. Ponujeno škofovsko čast je zavrnil.

Ker mu ni bilo všeč posvetno življenje, v katerem so vladali razkošje, korupcija, pohlep, je vstopil k benediktincem, a jih je zapustil, ker se mu je zdelo življenje v njem preveč lagodno, premalo strogo.

Leta 1084 se je sv. Bruno po vrsti hudih razočaranj umaknil v Grenoble (Francija), kjer je medtem postal škof njegov nekdanji učenec Hugo. Ta mu v samotni neprehodni dolini podaril košček zemlje z imenom Chartreuse, kjer je sv. Bruno s svojimi somišljeniki ustanovil naselbino samotarjev, v kateri je združil samotarski in skupni način življenja. Vsak menih je imel svojo celico, trikrat na dan so se zbrali v cerkvi pri korni molitvi. Živeli so v popolnem molku. V svojih celicah so preživeli dneve v molitvi, študiju in ročnem delu; mesa niso uživali. S tem je sv. Bruno benediktinsko pravilo zelo poostril in položil temelje najstrožjemu redu v Katoliški cerkvi: kartuzijanskemu redu. Tu je nastala Velika kartuzija, ki je še danes matični samostan reda.

Leta 1090 ga je papež Urban II., ki je bil tudi njegov nekdanji učenec, povabil v Rim za svetovalca, a sv. Bruno na papeškem dvoru ni ostal dolgo, saj se v tej vlogi ni počutil dobro. Papež je spoznal, da mu bo Bruno več pomagal z molitvijo v samoti kot kardinal na papeškem dvoru, zato je pristal, da se je leta 1092 umaknil v samoto La Torre v Kalabriji (Italija), kjer je ustanovil nov kartuzijanski samostan San Stefano del Bosco, kjer je preživel zadnja leta svojega življenja. V njem je bil opat, poleg molitve in dela pa je pisal tudi knjige. Umrl je 6. oktobra leta 1101.

 

Upodobitve

Umetniki sv. Bruna upodabljajo kot kartuzijana v belem habitu s kapuco. Pogosto drži kazalec na ustnicah. Upodabljajo ga še z lobanjo, knjigo, križem, mitro ali sedmimi zvezdami.

 

Zavetnik

Je zavetnik kartuzijanov, priprošnjik proti obsedenosti in kugi.

 

Kartuzije v Sloveniji

V Sloveniji so delovale štiri kartuzije, in sicer Žiče (1160), Jurklošter (1173), Bistra (1255) in edina še danes delujoča kartuzija v Pleterjah (1407).

 

DNEVNI RED red ob delavnikih v samostanu Pleterje:

Patri Bratje
23.00 jutranjice bl. device Marije v celici

23.30

JUTRANJICE v cerkvi

hvalnice v cerkvi
Marijine hvalnice v celici
osebna molitev v celici
6.00 prima v celici
premišljevanje in molitev molitev, premišljevanje in branje Svetega pisma
7.00

ADORACIJA v cerkvi (prostovoljno)

7.15

ZBORNA MAŠA

8.00 tiha maša v kapelici
terca v celici
branje Svetega pisma
ročno delo, študij
terca v celici
delo
11.00 seksta v celici, kosilo, počitek
13.00 nona v celici
ročno delo, študij delo
15.30 Marijine večernice v celici
15.45 večernice v cerkvi
17.00 večerja, molitev, branje konec dela
večernice, večerja
18.00

SKLEPNA MOLITVENA URA

Mladi bratje, ki so še v noviciatu, imajo eno uro manj dela kot starejši, saj morajo posvetiti ta čas študiju krščanskega nauka in, če je potrebno, slovenskega jezika.

Gradiva:

 

 

 

 

Pripravila: dr. Brigita R. Perše