Ponavljajoč dogodek Ponavljajoč dogodek: Sveti <strong>Dominik</strong>: Ustanovitelj <em>dominikancev</em>

Sveti Dominik: Ustanovitelj dominikancev

8. avgusta, 2028

Sv. Dominika imajo mnogi za začetnika molitve rožnega venca. Toda ali to drži?

 

Iz življenja …

Sv. Dominik, ustanovitelj dominikancev, se je rodil v plemiški družini v španski vasi Caleruega okoli leta 1170 kot najmlajši od štirih otrok. Po odlični izobrazbi je študiral še teologijo in filozofijo, ter bil posvečen v duhovnika. V njem se je porodila želja, da bi kot misijonar deloval med krivoverci in odpadniki. V njegovem času so se namreč po Evropi kot kuga hitro širila razna krivoverstva (albižani, valdežani, katari), ki so rušila temelje katoliške Cerkve in prave vere.

Nekateri so proti krivovercem v boju za pravo vero nastopali z orožjem, sv. Dominik pa se je boril z drugim »orožjem«: z rožnim vencem, ki mu ga je v videnju zaupala Marija. Mnogi ga imajo zato za začetnika molitve rožnega venca, toda ta molitev je obstajale že pred njim, seveda ne v današnji obliki. Skupaj s svojimi somišljeniki je potoval iz kraja v kraj in pridigal z besedo in zgledom. To njegovo delovanje je pripeljalo do ustanovitve reda bratov pridigarjev (dominikancev), ki ga je Dominik ustanovil leta 1215 v Toulousu.

Potrjen dominikanski red se je hitro razširil po vsej Evropi in je pet let kasneje imel že 70 samostanov in lastne profesorje na univerzah v Parizu in Bologni. Sv. Dominik je potoval po novoustanovljenih samostanih v Španiji, Franciji in Italiji in sam neutrudno pridigal z velikim uspehom.

Umrl je na enem od misijonskim potovanj, in sicer 6. avgusta 1221 v Bologni. Govori se, da je umrl v postelji enega od sobratov, ker svoje sploh ni imel.

Kanoniziran je bil že leta 1234 in počiva v baziliki v Bologni.

 

Upodobitve

Umetniki ga upodabljajo v dominikanski obleki s tonzuro na glavi; s knjigo, lilijo, kamnom, vrabcem, palico in rožnim vencem v rokah. Nad glavo ima zvezdo, pri nogah pa črno-belega psa.

 

Dominikanci v Sloveniji

Pri nas so dominikanci le še v Petrovčah in Žalcu; včasih pa so imeli samostane še v drugih krajih (Brežice, Ptuj, Koper, Novi Klošter pri Celju). Dominikanke so bile v Studenicah, Velesovem, Radljah in Kopru.

 

Gradiva:

 

 

 

 

Pripravila: dr. Brigita R. Perše

 

Sorodni dogodki

FacebookXE-pošta