Loading dogodki

Žena, mati, grofica, dobrotnica, tretjerednica – je pet besed, s katerimi najkrajše opišemo sv. Elizabeto Ogrsko, ki je umrla pri rosnih 24-ih letih.

 

Iz življenja …

Sv. Elizabeta Ogrska ali Turinška se je rodila leta 1207 kot hči ogrskega kralja Andreju II.

Že kot mala deklica je bila iz političnih razlogov zaročena s turinškim grofom Ludvikom IV. in se preselila na njihov dvor, kjer jo je vzgajala grofica Silvija. Sv. Elizabeta je močno napredovala tudi v duhovnem krščanskem življenju. Poročila se je pri 14-ih letih in srečno živela z možem, s katerim je imela tri otroke. Najmlajšega otroka mož ni več videl, ker je umrl v križarski vojni leta 1227. Sv. Elizabeta se je po moževi smrti še bolj posvečala duhovnemu življenju in pomagala revnim ter bolnim. Možev brat Raspe, ki je prevzel oblast v Turingiji, jo je pregnal z dvora, da bi zagotovil dediščino svojemu sinu. Odvzeli so ji tudi otroke.

Sv. Elizabeta je kot tretjerednica vstopila v Frančiškov red in živela v pokori in siromaštvu.

Umrla je 17. novembra 1231, stara komaj štiriindvajset let v Marburgu, kjer je tudi pokopana.

 

Upodabljanje

Umetniki jo najpogosteje upodabljajo v knežji ali preprosti obleki s košaro vrtnic ali pri delih usmiljenja. Zakaj z vrtnicami? Legenda pripoveduje, kako je sv. Elizabeta nekoč svojim oskrbovancem nesla kruh v predpasniku in ob srečanju z moževim očetom rekla, da nosi v predpasniku vrtnice. Ker se je ta želel prepričati, je morala predpasnik razširiti, in res je videl dišeče vrtnice v njem.

 

Zavetnik

Je zavetnica dobrodelnih ustanov, Škofijske Karitas, Elizabetinih društev, tretjerednikov sv. Frančiška, pekov, beračev, bolnih in revnih, po nedolžnem preganjenih, vdov in sirot.

 

Gradiva:

 

 

 

Foto: zajem zaslona

Pripravila: dr. Brigita R. Perše

 

Žena, mati, grofica, dobrotnica, tretjerednica – je pet besed, s katerimi najkrajše opišemo sv. Elizabeto Ogrsko, ki je umrla pri rosnih 24-ih letih.

 

Iz življenja …

Sv. Elizabeta Ogrska ali Turinška se je rodila leta 1207 kot hči ogrskega kralja Andreju II.

Že kot mala deklica je bila iz političnih razlogov zaročena s turinškim grofom Ludvikom IV. in se preselila na njihov dvor, kjer jo je vzgajala grofica Silvija. Sv. Elizabeta je močno napredovala tudi v duhovnem krščanskem življenju. Poročila se je pri 14-ih letih in srečno živela z možem, s katerim je imela tri otroke. Najmlajšega otroka mož ni več videl, ker je umrl v križarski vojni leta 1227. Sv. Elizabeta se je po moževi smrti še bolj posvečala duhovnemu življenju in pomagala revnim ter bolnim. Možev brat Raspe, ki je prevzel oblast v Turingiji, jo je pregnal z dvora, da bi zagotovil dediščino svojemu sinu. Odvzeli so ji tudi otroke.

Sv. Elizabeta je kot tretjerednica vstopila v Frančiškov red in živela v pokori in siromaštvu.

Umrla je 17. novembra 1231, stara komaj štiriindvajset let v Marburgu, kjer je tudi pokopana.

 

Upodabljanje

Umetniki jo najpogosteje upodabljajo v knežji ali preprosti obleki s košaro vrtnic ali pri delih usmiljenja. Zakaj z vrtnicami? Legenda pripoveduje, kako je sv. Elizabeta nekoč svojim oskrbovancem nesla kruh v predpasniku in ob srečanju z moževim očetom rekla, da nosi v predpasniku vrtnice. Ker se je ta želel prepričati, je morala predpasnik razširiti, in res je videl dišeče vrtnice v njem.

 

Zavetnik

Je zavetnica dobrodelnih ustanov, Škofijske Karitas, Elizabetinih društev, tretjerednikov sv. Frančiška, pekov, beračev, bolnih in revnih, po nedolžnem preganjenih, vdov in sirot.

 

Gradiva:

 

 

 

Foto: zajem zaslona

Pripravila: dr. Brigita R. Perše

 

Žena, mati, grofica, dobrotnica, tretjerednica – je pet besed, s katerimi najkrajše opišemo sv. Elizabeto Ogrsko, ki je umrla pri rosnih 24-ih letih.

 

Iz življenja …

Sv. Elizabeta Ogrska ali Turinška se je rodila leta 1207 kot hči ogrskega kralja Andreju II.

Že kot mala deklica je bila iz političnih razlogov zaročena s turinškim grofom Ludvikom IV. in se preselila na njihov dvor, kjer jo je vzgajala grofica Silvija. Sv. Elizabeta je močno napredovala tudi v duhovnem krščanskem življenju. Poročila se je pri 14-ih letih in srečno živela z možem, s katerim je imela tri otroke. Najmlajšega otroka mož ni več videl, ker je umrl v križarski vojni leta 1227. Sv. Elizabeta se je po moževi smrti še bolj posvečala duhovnemu življenju in pomagala revnim ter bolnim. Možev brat Raspe, ki je prevzel oblast v Turingiji, jo je pregnal z dvora, da bi zagotovil dediščino svojemu sinu. Odvzeli so ji tudi otroke.

Sv. Elizabeta je kot tretjerednica vstopila v Frančiškov red in živela v pokori in siromaštvu.

Umrla je 17. novembra 1231, stara komaj štiriindvajset let v Marburgu, kjer je tudi pokopana.

 

Upodabljanje

Umetniki jo najpogosteje upodabljajo v knežji ali preprosti obleki s košaro vrtnic ali pri delih usmiljenja. Zakaj z vrtnicami? Legenda pripoveduje, kako je sv. Elizabeta nekoč svojim oskrbovancem nesla kruh v predpasniku in ob srečanju z moževim očetom rekla, da nosi v predpasniku vrtnice. Ker se je ta želel prepričati, je morala predpasnik razširiti, in res je videl dišeče vrtnice v njem.

 

Zavetnik

Je zavetnica dobrodelnih ustanov, Škofijske Karitas, Elizabetinih društev, tretjerednikov sv. Frančiška, pekov, beračev, bolnih in revnih, po nedolžnem preganjenih, vdov in sirot.

 

Gradiva:

 

 

 

Foto: zajem zaslona

Pripravila: dr. Brigita R. Perše

 

Žena, mati, grofica, dobrotnica, tretjerednica – je pet besed, s katerimi najkrajše opišemo sv. Elizabeto Ogrsko, ki je umrla pri rosnih 24-ih letih.

 

Iz življenja …

Sv. Elizabeta Ogrska ali Turinška se je rodila leta 1207 kot hči ogrskega kralja Andreju II.

Že kot mala deklica je bila iz političnih razlogov zaročena s turinškim grofom Ludvikom IV. in se preselila na njihov dvor, kjer jo je vzgajala grofica Silvija. Sv. Elizabeta je močno napredovala tudi v duhovnem krščanskem življenju. Poročila se je pri 14-ih letih in srečno živela z možem, s katerim je imela tri otroke. Najmlajšega otroka mož ni več videl, ker je umrl v križarski vojni leta 1227. Sv. Elizabeta se je po moževi smrti še bolj posvečala duhovnemu življenju in pomagala revnim ter bolnim. Možev brat Raspe, ki je prevzel oblast v Turingiji, jo je pregnal z dvora, da bi zagotovil dediščino svojemu sinu. Odvzeli so ji tudi otroke.

Sv. Elizabeta je kot tretjerednica vstopila v Frančiškov red in živela v pokori in siromaštvu.

Umrla je 17. novembra 1231, stara komaj štiriindvajset let v Marburgu, kjer je tudi pokopana.

 

Upodabljanje

Umetniki jo najpogosteje upodabljajo v knežji ali preprosti obleki s košaro vrtnic ali pri delih usmiljenja. Zakaj z vrtnicami? Legenda pripoveduje, kako je sv. Elizabeta nekoč svojim oskrbovancem nesla kruh v predpasniku in ob srečanju z moževim očetom rekla, da nosi v predpasniku vrtnice. Ker se je ta želel prepričati, je morala predpasnik razširiti, in res je videl dišeče vrtnice v njem.

 

Zavetnik

Je zavetnica dobrodelnih ustanov, Škofijske Karitas, Elizabetinih društev, tretjerednikov sv. Frančiška, pekov, beračev, bolnih in revnih, po nedolžnem preganjenih, vdov in sirot.

 

Gradiva:

 

 

 

Foto: zajem zaslona

Pripravila: dr. Brigita R. Perše

 

Žena, mati, grofica, dobrotnica, tretjerednica – je pet besed, s katerimi najkrajše opišemo sv. Elizabeto Ogrsko, ki je umrla pri rosnih 24-ih letih.

 

Iz življenja …

Sv. Elizabeta Ogrska ali Turinška se je rodila leta 1207 kot hči ogrskega kralja Andreju II.

Že kot mala deklica je bila iz političnih razlogov zaročena s turinškim grofom Ludvikom IV. in se preselila na njihov dvor, kjer jo je vzgajala grofica Silvija. Sv. Elizabeta je močno napredovala tudi v duhovnem krščanskem življenju. Poročila se je pri 14-ih letih in srečno živela z možem, s katerim je imela tri otroke. Najmlajšega otroka mož ni več videl, ker je umrl v križarski vojni leta 1227. Sv. Elizabeta se je po moževi smrti še bolj posvečala duhovnemu življenju in pomagala revnim ter bolnim. Možev brat Raspe, ki je prevzel oblast v Turingiji, jo je pregnal z dvora, da bi zagotovil dediščino svojemu sinu. Odvzeli so ji tudi otroke.

Sv. Elizabeta je kot tretjerednica vstopila v Frančiškov red in živela v pokori in siromaštvu.

Umrla je 17. novembra 1231, stara komaj štiriindvajset let v Marburgu, kjer je tudi pokopana.

 

Upodabljanje

Umetniki jo najpogosteje upodabljajo v knežji ali preprosti obleki s košaro vrtnic ali pri delih usmiljenja. Zakaj z vrtnicami? Legenda pripoveduje, kako je sv. Elizabeta nekoč svojim oskrbovancem nesla kruh v predpasniku in ob srečanju z moževim očetom rekla, da nosi v predpasniku vrtnice. Ker se je ta želel prepričati, je morala predpasnik razširiti, in res je videl dišeče vrtnice v njem.

 

Zavetnik

Je zavetnica dobrodelnih ustanov, Škofijske Karitas, Elizabetinih društev, tretjerednikov sv. Frančiška, pekov, beračev, bolnih in revnih, po nedolžnem preganjenih, vdov in sirot.

 

Gradiva:

 

 

 

Foto: zajem zaslona

Pripravila: dr. Brigita R. Perše