Škof sv. Hugo je imel vodstvene sposobnosti. Znal je najti ravnovesje med dejavnostjo in molitvijo.

Iz življenja …

Sv. Hugo se je rodil leta 1053 na gradu Chateauneuf v Franciji. Kljub plemenitemu poreklu je bil vzgojen v duhu preprosti.

Zelo mlad je postal škof v Grenoblu v Franciji (1080), ki jo je vodil kar 52 let. V duhu gregorijanske reforme si je prizadeval obnoviti svojo škofijo.

Pri tem so mu pomagali menihi, predvsem kartuzijani. Sv. Brunu in njegovim šestim tovarišem je podaril veliko posestvo, kjer je Bruno ustanovil Veliko kartuzijo, matični samostan reda. Z vsem srcem se je zavzemal za ustanovitev kartuzijanskega samostana v Clunyju, ki je začel versko prenovo.

Hugo je znal združevati izjemno aktivnost z duhom molitve in kontemplacije. Imel je vodstvene sposobnosti, ki so se odražale v samem mestu Grenoblu: zgradil je mostove in bolnišnice, obnovil katedralo … V veliki meri je vplival na javno življenje, zlasti s svojimi pridigami. Prijateljeval je s sv. Brunom, ustanoviteljem kartuzijanov.

Bil je ponižen, izredno skromen, vse svoje imetje je razdal revežem.

Umrl je leta 1132, obkrožen s kartuzijani.

Upodobitve

Umetniki ga upodabljajo kot škofa, pogosto tudi v obleki kartuzijanov. V roki ima luč, ob strani labode (labod je simbol ljubezni do samote). Upodabljajo ga tudi s sedmimi zvezdami, ki predstavljajo sedem prvih kartuzijanov.

Pripravila: dr. Brigita R. Perše