Ponavljajoč dogodek Ponavljajoč dogodek: Sveta <strong>Ivana Šantalska</strong>: <em>Ustanoviteljica salezijank</em>

Sveta Ivana Šantalska: Ustanoviteljica salezijank

12. avgusta, 2023

Sv. Ivana Frančiška Šantalska, ustanoviteljica salezijank, je imela za duhovna voditelja kar dva svetnika: sv. Frančiška Saleškega in sv. Vincencija Pavelskega.

 

Iz življenja …

Sv. Ivana se je rodila leta 1572 v Dijonu v Franciji. Poročila se je z baronom de Chantal, s katerim je imela šest otrok. Prva dva sta umrla ob rojstvu. Po desetih letih srečnega zakona se je mož smrtno ponesrečil na lovu. Mlada vdova se je odločila, da se ne bo več poročila in da se bo poleg skrbi za svoje otroke posvečala le še dobrodelnim opravilom. Na svojem domu je sprejemala reveže in bolne in jim stregla ter zanje skrbela.

Tri leta po smrti svojega moža je spoznala ženevskega škofa sv. Frančiška Saleškega, ki je postal njen duhovni vodja. V pismih in pogovorih z njim je vedno bolj razmišljala, da bi živela v samostanu. Njena pisma (okrog 350 pisem) so polna globoke duhovne vsebine. Po dolgih letih vdovstva ji je škof predlagal ustanovitev nove družbe. Leta 1610 je skupaj z njim v Annecyju ustanovila družbo obiskovalk oz. red sester Marijinega obiskanja, pozneje imenovane tudi salezijanke. Prvi samostan je bil zgrajen v Lyonu leta 1615. Redovnice so se posvečale srbi za bolnike in reveže, pozneje pa tudi vzgoji deklet.

Po smrti sv. Frančiška Saleškega je »mati Šantalska« našla novega duhovnega vodja v sv. Vincenciju Pavelskem, ustanovitelju lazaristov. O njej je rekel:

»Bila je polna vere, a vse življenje so jo mučile skušnjave. Kljub vsemu trpljenju njen obraz ni nikoli izgubil vedrine in je neomajno ostala zvesta Bogu. Zato jo imam za najsvetejšo dušo, kar sem jih kdaj srečal.«

Prvi samostan izven Francije je bil ustanovljen leta 1638 v Torinu, zanimanja pa so prišla tudi iz vse Evrope. »Mati Šantalska«, ki je na konju obiskovala vse svoje samostane, je umrla leta 1641.

Za svetnico pa je bila razglašena le četrt stoletja kasneje.

Znala je združevati kontemplativno z aktivnim karitativnim delovanjem.

 

Zavetnica

Je zavetnica salezijank, vdov; k njej se priporočajo za srečen porod.

 

Upodobitve

Obstoji njen originalni portret v redovnem oblačilu salezi­jank. Umetniki jo skoraj vedno upodabljajo kot redovnico s srcem, včasih tudi s križem ali knjigo (pravilo reda) v roki, ki jo prejema od sv. Frančiška Saleškega.

 

Gradiva:

 

 

 

 

Pripravila: dr. Brigita R. Perše

 

Sorodni dogodki

FacebookXE-pošta

Sveta Ivana Šantalska: Ustanoviteljica salezijank

12. avgusta

Sv. Ivana Frančiška Šantalska, ustanoviteljica salezijank, je imela za duhovna voditelja kar dva svetnika: sv. Frančiška Saleškega in sv. Vincencija Pavelskega.

 

Iz življenja …

Sv. Ivana se je rodila leta 1572 v Dijonu v Franciji. Poročila se je z baronom de Chantal, s katerim je imela šest otrok. Prva dva sta umrla ob rojstvu. Po desetih letih srečnega zakona se je mož smrtno ponesrečil na lovu. Mlada vdova se je odločila, da se ne bo več poročila in da se bo poleg skrbi za svoje otroke posvečala le še dobrodelnim opravilom. Na svojem domu je sprejemala reveže in bolne in jim stregla ter zanje skrbela.

Tri leta po smrti svojega moža je spoznala ženevskega škofa sv. Frančiška Saleškega, ki je postal njen duhovni vodja. V pismih in pogovorih z njim je vedno bolj razmišljala, da bi živela v samostanu. Njena pisma (okrog 350 pisem) so polna globoke duhovne vsebine. Po dolgih letih vdovstva ji je škof predlagal ustanovitev nove družbe. Leta 1610 je skupaj z njim v Annecyju ustanovila družbo obiskovalk oz. red sester Marijinega obiskanja, pozneje imenovane tudi salezijanke. Prvi samostan je bil zgrajen v Lyonu leta 1615. Redovnice so se posvečale srbi za bolnike in reveže, pozneje pa tudi vzgoji deklet.

Po smrti sv. Frančiška Saleškega je »mati Šantalska« našla novega duhovnega vodja v sv. Vincenciju Pavelskem, ustanovitelju lazaristov. O njej je rekel:

»Bila je polna vere, a vse življenje so jo mučile skušnjave. Kljub vsemu trpljenju njen obraz ni nikoli izgubil vedrine in je neomajno ostala zvesta Bogu. Zato jo imam za najsvetejšo dušo, kar sem jih kdaj srečal.«

Prvi samostan izven Francije je bil ustanovljen leta 1638 v Torinu, zanimanja pa so prišla tudi iz vse Evrope. »Mati Šantalska«, ki je na konju obiskovala vse svoje samostane, je umrla leta 1641.

Za svetnico pa je bila razglašena le četrt stoletja kasneje.

Znala je združevati kontemplativno z aktivnim karitativnim delovanjem.

 

Zavetnica

Je zavetnica salezijank, vdov; k njej se priporočajo za srečen porod.

 

Upodobitve

Obstoji njen originalni portret v redovnem oblačilu salezi­jank. Umetniki jo skoraj vedno upodabljajo kot redovnico s srcem, včasih tudi s križem ali knjigo (pravilo reda) v roki, ki jo prejema od sv. Frančiška Saleškega.

 

Gradiva:

 

 

 

 

Pripravila: dr. Brigita R. Perše

 

Sorodni dogodki

FacebookXE-pošta

Sveta Ivana Šantalska: Ustanoviteljica salezijank

12. avgusta, 2025

Sv. Ivana Frančiška Šantalska, ustanoviteljica salezijank, je imela za duhovna voditelja kar dva svetnika: sv. Frančiška Saleškega in sv. Vincencija Pavelskega.

 

Iz življenja …

Sv. Ivana se je rodila leta 1572 v Dijonu v Franciji. Poročila se je z baronom de Chantal, s katerim je imela šest otrok. Prva dva sta umrla ob rojstvu. Po desetih letih srečnega zakona se je mož smrtno ponesrečil na lovu. Mlada vdova se je odločila, da se ne bo več poročila in da se bo poleg skrbi za svoje otroke posvečala le še dobrodelnim opravilom. Na svojem domu je sprejemala reveže in bolne in jim stregla ter zanje skrbela.

Tri leta po smrti svojega moža je spoznala ženevskega škofa sv. Frančiška Saleškega, ki je postal njen duhovni vodja. V pismih in pogovorih z njim je vedno bolj razmišljala, da bi živela v samostanu. Njena pisma (okrog 350 pisem) so polna globoke duhovne vsebine. Po dolgih letih vdovstva ji je škof predlagal ustanovitev nove družbe. Leta 1610 je skupaj z njim v Annecyju ustanovila družbo obiskovalk oz. red sester Marijinega obiskanja, pozneje imenovane tudi salezijanke. Prvi samostan je bil zgrajen v Lyonu leta 1615. Redovnice so se posvečale srbi za bolnike in reveže, pozneje pa tudi vzgoji deklet.

Po smrti sv. Frančiška Saleškega je »mati Šantalska« našla novega duhovnega vodja v sv. Vincenciju Pavelskem, ustanovitelju lazaristov. O njej je rekel:

»Bila je polna vere, a vse življenje so jo mučile skušnjave. Kljub vsemu trpljenju njen obraz ni nikoli izgubil vedrine in je neomajno ostala zvesta Bogu. Zato jo imam za najsvetejšo dušo, kar sem jih kdaj srečal.«

Prvi samostan izven Francije je bil ustanovljen leta 1638 v Torinu, zanimanja pa so prišla tudi iz vse Evrope. »Mati Šantalska«, ki je na konju obiskovala vse svoje samostane, je umrla leta 1641.

Za svetnico pa je bila razglašena le četrt stoletja kasneje.

Znala je združevati kontemplativno z aktivnim karitativnim delovanjem.

 

Zavetnica

Je zavetnica salezijank, vdov; k njej se priporočajo za srečen porod.

 

Upodobitve

Obstoji njen originalni portret v redovnem oblačilu salezi­jank. Umetniki jo skoraj vedno upodabljajo kot redovnico s srcem, včasih tudi s križem ali knjigo (pravilo reda) v roki, ki jo prejema od sv. Frančiška Saleškega.

 

Gradiva:

 

 

 

 

Pripravila: dr. Brigita R. Perše

 

Sorodni dogodki

FacebookXE-pošta