Med številnimi mojstri pridige sv. Janez Zlatousti zasluži naziv »velemojster«. Upravičeno mu pripada vzdevek »Krizostom« – »Zlatousti«, saj velja za največjega govornika Cerkve vseh časov. Veličina njegovega pridiganja je bila med drugim v njegovi posebni sposobnosti, da svetopisemske besede poveže z resničnim življenjem in da je vsem jasen, zato ga od leta 1908 častimo kot zavetnika pridigarjev.

Iz življenja …

Sv. Janez Zlatousti se je rodil okrog leta 345 v Antiohiji, kjer je nekaj časa deloval tudi apostol Pavel, ki mu je bil kasneje vzornik. Njegov oče, visok častnik v rimski vojski, je umrl kmalu po Janezovem rojstvu. Edinčka je vzgajala mati. Namenila ga je za državno službo in mu omogočila najboljšo vzgojo. Pri dvajsetih letih je Janez postal kristjan, in hitro napredoval po Kristusovi poti, ki ga je pripeljala do zemeljskega trpljenja, pa tudi do mesta med štirimi velikimi vzhodnimi cerkvenimi očeti.

Vzljubil je Sveto pismo in se po krstu za nekaj časa umaknil v puščavsko samoto. V Antiohiji ga je škof Meletij posvetil v duhovnika. Kmalu so mu zaupali službo govornika v stolnici, ki jo je opravljal dvanajst let zelo uspešno. Z veliko vnemo se je lotil oznanjevanja, navdihnjen s Svetim pismom, zlasti s Pavlovimi pismi, ki jih je na novo prebral vsakih 14 dni. V pridigah, ki do danes še niso izgubile svežine, se Janez Zlatousti odlikuje z inteligenco, izvirnostjo, živahnostjo, prodornostjo, besednimi igrami, dobrim psihološkim poznavanjem poslušalcev … Po potrebi je znal biti sarkastičen, oster, neposreden, in vedno razumljiv vsem. Zato so ga imeli ljudje iz ljudstva še posebej radi. Zdelo se jim je, da jih ta duhovnik resnično spoštuje.

Leta 397 je postal carigrajski patriarh. Ko je Janez službo sprejel, je začel z reformami … Za dvorne spletke se ni zmenil. Grajal je tudi napake dvora in si s tem nakopal sovraštvo cesarice Evdoksije in zavistnega aleksandrijskega patriarha Teofila. Spraviti sta ga želela s sveta ali pa vsaj daleč proč od Carigrada. Tako je moral sv. Janez Krizostom leta 404 v pregnanstvo v Armenijo, nato pa še v zapuščeni kraj Pitius pod vznožjem Kavkaza. Umrl je 14. septembra 407.

Evdoksijin sin cesar Teodozij II. je 27. januarja leta 438 z vsemi častmi sprejel svetnikove telesne ostanke,da so jih pokopali v carigrajski cerkvi Svetih apostolov. Prosil je odpuščanja za napake svojih staršev.

Sv. Janez Krizostom je za seboj pustil vrsto del, pridig in pisem. Najbolj znane so prav gotovo njegove knjige o duhovništvu, lepa je njegova liturgija; zlasti še liturgične molitve.

Gradiva:

Sv. Janez Krizostom (v hr.) – 4:01 min: https://www.youtube.com/watch?v=7qe-CScFq7I

Sv. Janez Krizostom (v ang.) – 2:00 min: https://www.youtube.com/watch?v=8cVOWwWHk-U

Pripravila: dr. Brigita R. Perše