Ponavljajoč dogodek Ponavljajoč dogodek: Sveti <strong>John Henry Newman</strong>: Svetnik, ki <em>nagovarja srce</em>

Sveti John Henry Newman: Svetnik, ki nagovarja srce

9. oktobra, 2023

»Kakor se sončna ura ravna po SONCU,

tako se hočem tudi jaz ravnati edinole po tebi, Gospod,

če me le hočeš sprejeti in me voditi.«

(J. H. Newman)

Iz življenja …

Sv. Janez Henrik Newman (John Henry Newman) je bil rojen 1801 v Londonu kot najstarejši sin bankirja. Njegov oče je bil član prostozidarske lože, mati pa kalvinske vere. Janez Henrik je že kot otrok je temeljito prebral Biblijo. Pri 16 letih je pod vplivom anglikanskega teologa Thomasa Scotta doživel svoje »prvo spreobrnjenje«. Po študiju literature, matematike, prava in nato še teologije na Oxfordu ter nekaj letih profesure je bil leta 1825 posvečen v duhovnika v anglikanski Cerkvi. Postal je vikar univerzitetne cerkve v Oxfordu. S svojimi poglobljenimi in bogatimi pridigami je nato osem let poučeval in vzgajal svoje poslušalce, zlasti študente in učitelje. Newman je objavil pridige v seriji knjig, v katerih se je zavzemal za anglikansko cerkev kot srednjo pot (»via media«) med protestantizmom in Katoliško cerkvijo, zaradi česar je zaslovel po vsej državi, a postal sumljiv pri hierarhiji. Želel je prenoviti anglikansko državno Cerkev z vrnitvijo k izvirom. Prenova je kasneje dobila ime oxfordsko gibanje.

Leta 1842 se je Newman umaknil iz javnega življenja in se po treh letih obsežnih študij, zlasti zgodnjih cerkvenih očetov in svetnikov, spreobrnil v katoliško vero, ki je bila takrat v Angliji povezana z družbenim izobčenjem. Zapuščal je Cerkev, v kateri je bil rojen in krščen in jo je iskreno ljubil.

Z nekaterimi prijatelji, ki so tudi postali katoličani, je odšel v Rim, kjer je leta 1847 prejel duhovniško posvečenje.

Ko se je vrnil v Anglijo, je v Birminghamu, kasneje pa tudi v Londonu, ustanovil oratorij, duhovniške skupnosti po vzoru sv. Filipa Nerija. Po letu 1850, ko je bila Katoliška cerkev v državi ponovno »dovoljena«, je postal eden najbolj znanih cerkvenih obrazov v Angliji. Štiri leta je bil tudi rektor novoustanovljene katoliške univerze v Dublinu. Newman je učil, da če smo sprejeli Kristusovo resnico in zastavili svoje življenje zanj, ne more biti ločenosti med tem, kar verujemo ter med tem, kako živimo svoje življenje.

Neutrudno si je prizadeval dvigniti vero in samozavest katoliških laikov – pogosto gre za irske delavce, ki v viktorijanski dobi niso bili veliko cenjeni.

Priznanja je Newman doživel šele na tara leta. Leta 1877 je bil imenovan za prvega častnega profesorja v Oxfordu, leta 1879 ga je papež Leon XIII. imenoval za kardinala. Njegovo kardinalsko geslo je bilo: Srce govori srcu. Od leta 1886 je njegovo zdravje začelo pešati.

Umrl je lela 1890 zaradi pljučnice v Birminghamu.

Za njim je ostalo več kot 80 knjig pridig, teoloških del, dva romana in pesmi.

 

Češčenje

Papež Benedikt XVI. ga je leta 2010 razglasil za blaženega, papež Frančišek pa leta 2019 za svetega.

 

Gradiva:

 

 

 

Pripravila: dr. Brigita R. Perše

 

Sorodni dogodki

FacebookXE-pošta

Sveti John Henry Newman: Svetnik, ki nagovarja srce

9. oktobra

»Kakor se sončna ura ravna po SONCU,

tako se hočem tudi jaz ravnati edinole po tebi, Gospod,

če me le hočeš sprejeti in me voditi.«

(J. H. Newman)

Iz življenja …

Sv. Janez Henrik Newman (John Henry Newman) je bil rojen 1801 v Londonu kot najstarejši sin bankirja. Njegov oče je bil član prostozidarske lože, mati pa kalvinske vere. Janez Henrik je že kot otrok je temeljito prebral Biblijo. Pri 16 letih je pod vplivom anglikanskega teologa Thomasa Scotta doživel svoje »prvo spreobrnjenje«. Po študiju literature, matematike, prava in nato še teologije na Oxfordu ter nekaj letih profesure je bil leta 1825 posvečen v duhovnika v anglikanski Cerkvi. Postal je vikar univerzitetne cerkve v Oxfordu. S svojimi poglobljenimi in bogatimi pridigami je nato osem let poučeval in vzgajal svoje poslušalce, zlasti študente in učitelje. Newman je objavil pridige v seriji knjig, v katerih se je zavzemal za anglikansko cerkev kot srednjo pot (»via media«) med protestantizmom in Katoliško cerkvijo, zaradi česar je zaslovel po vsej državi, a postal sumljiv pri hierarhiji. Želel je prenoviti anglikansko državno Cerkev z vrnitvijo k izvirom. Prenova je kasneje dobila ime oxfordsko gibanje.

Leta 1842 se je Newman umaknil iz javnega življenja in se po treh letih obsežnih študij, zlasti zgodnjih cerkvenih očetov in svetnikov, spreobrnil v katoliško vero, ki je bila takrat v Angliji povezana z družbenim izobčenjem. Zapuščal je Cerkev, v kateri je bil rojen in krščen in jo je iskreno ljubil.

Z nekaterimi prijatelji, ki so tudi postali katoličani, je odšel v Rim, kjer je leta 1847 prejel duhovniško posvečenje.

Ko se je vrnil v Anglijo, je v Birminghamu, kasneje pa tudi v Londonu, ustanovil oratorij, duhovniške skupnosti po vzoru sv. Filipa Nerija. Po letu 1850, ko je bila Katoliška cerkev v državi ponovno »dovoljena«, je postal eden najbolj znanih cerkvenih obrazov v Angliji. Štiri leta je bil tudi rektor novoustanovljene katoliške univerze v Dublinu. Newman je učil, da če smo sprejeli Kristusovo resnico in zastavili svoje življenje zanj, ne more biti ločenosti med tem, kar verujemo ter med tem, kako živimo svoje življenje.

Neutrudno si je prizadeval dvigniti vero in samozavest katoliških laikov – pogosto gre za irske delavce, ki v viktorijanski dobi niso bili veliko cenjeni.

Priznanja je Newman doživel šele na tara leta. Leta 1877 je bil imenovan za prvega častnega profesorja v Oxfordu, leta 1879 ga je papež Leon XIII. imenoval za kardinala. Njegovo kardinalsko geslo je bilo: Srce govori srcu. Od leta 1886 je njegovo zdravje začelo pešati.

Umrl je lela 1890 zaradi pljučnice v Birminghamu.

Za njim je ostalo več kot 80 knjig pridig, teoloških del, dva romana in pesmi.

 

Češčenje

Papež Benedikt XVI. ga je leta 2010 razglasil za blaženega, papež Frančišek pa leta 2019 za svetega.

 

Gradiva:

 

 

 

Pripravila: dr. Brigita R. Perše

 

Sorodni dogodki

FacebookXE-pošta

Sveti John Henry Newman: Svetnik, ki nagovarja srce

9. oktobra, 2025

»Kakor se sončna ura ravna po SONCU,

tako se hočem tudi jaz ravnati edinole po tebi, Gospod,

če me le hočeš sprejeti in me voditi.«

(J. H. Newman)

Iz življenja …

Sv. Janez Henrik Newman (John Henry Newman) je bil rojen 1801 v Londonu kot najstarejši sin bankirja. Njegov oče je bil član prostozidarske lože, mati pa kalvinske vere. Janez Henrik je že kot otrok je temeljito prebral Biblijo. Pri 16 letih je pod vplivom anglikanskega teologa Thomasa Scotta doživel svoje »prvo spreobrnjenje«. Po študiju literature, matematike, prava in nato še teologije na Oxfordu ter nekaj letih profesure je bil leta 1825 posvečen v duhovnika v anglikanski Cerkvi. Postal je vikar univerzitetne cerkve v Oxfordu. S svojimi poglobljenimi in bogatimi pridigami je nato osem let poučeval in vzgajal svoje poslušalce, zlasti študente in učitelje. Newman je objavil pridige v seriji knjig, v katerih se je zavzemal za anglikansko cerkev kot srednjo pot (»via media«) med protestantizmom in Katoliško cerkvijo, zaradi česar je zaslovel po vsej državi, a postal sumljiv pri hierarhiji. Želel je prenoviti anglikansko državno Cerkev z vrnitvijo k izvirom. Prenova je kasneje dobila ime oxfordsko gibanje.

Leta 1842 se je Newman umaknil iz javnega življenja in se po treh letih obsežnih študij, zlasti zgodnjih cerkvenih očetov in svetnikov, spreobrnil v katoliško vero, ki je bila takrat v Angliji povezana z družbenim izobčenjem. Zapuščal je Cerkev, v kateri je bil rojen in krščen in jo je iskreno ljubil.

Z nekaterimi prijatelji, ki so tudi postali katoličani, je odšel v Rim, kjer je leta 1847 prejel duhovniško posvečenje.

Ko se je vrnil v Anglijo, je v Birminghamu, kasneje pa tudi v Londonu, ustanovil oratorij, duhovniške skupnosti po vzoru sv. Filipa Nerija. Po letu 1850, ko je bila Katoliška cerkev v državi ponovno »dovoljena«, je postal eden najbolj znanih cerkvenih obrazov v Angliji. Štiri leta je bil tudi rektor novoustanovljene katoliške univerze v Dublinu. Newman je učil, da če smo sprejeli Kristusovo resnico in zastavili svoje življenje zanj, ne more biti ločenosti med tem, kar verujemo ter med tem, kako živimo svoje življenje.

Neutrudno si je prizadeval dvigniti vero in samozavest katoliških laikov – pogosto gre za irske delavce, ki v viktorijanski dobi niso bili veliko cenjeni.

Priznanja je Newman doživel šele na tara leta. Leta 1877 je bil imenovan za prvega častnega profesorja v Oxfordu, leta 1879 ga je papež Leon XIII. imenoval za kardinala. Njegovo kardinalsko geslo je bilo: Srce govori srcu. Od leta 1886 je njegovo zdravje začelo pešati.

Umrl je lela 1890 zaradi pljučnice v Birminghamu.

Za njim je ostalo več kot 80 knjig pridig, teoloških del, dva romana in pesmi.

 

Češčenje

Papež Benedikt XVI. ga je leta 2010 razglasil za blaženega, papež Frančišek pa leta 2019 za svetega.

 

Gradiva:

 

 

 

Pripravila: dr. Brigita R. Perše

 

Sorodni dogodki

FacebookXE-pošta

Sveti John Henry Newman: Svetnik, ki nagovarja srce

9. oktobra, 2026

»Kakor se sončna ura ravna po SONCU,

tako se hočem tudi jaz ravnati edinole po tebi, Gospod,

če me le hočeš sprejeti in me voditi.«

(J. H. Newman)

Iz življenja …

Sv. Janez Henrik Newman (John Henry Newman) je bil rojen 1801 v Londonu kot najstarejši sin bankirja. Njegov oče je bil član prostozidarske lože, mati pa kalvinske vere. Janez Henrik je že kot otrok je temeljito prebral Biblijo. Pri 16 letih je pod vplivom anglikanskega teologa Thomasa Scotta doživel svoje »prvo spreobrnjenje«. Po študiju literature, matematike, prava in nato še teologije na Oxfordu ter nekaj letih profesure je bil leta 1825 posvečen v duhovnika v anglikanski Cerkvi. Postal je vikar univerzitetne cerkve v Oxfordu. S svojimi poglobljenimi in bogatimi pridigami je nato osem let poučeval in vzgajal svoje poslušalce, zlasti študente in učitelje. Newman je objavil pridige v seriji knjig, v katerih se je zavzemal za anglikansko cerkev kot srednjo pot (»via media«) med protestantizmom in Katoliško cerkvijo, zaradi česar je zaslovel po vsej državi, a postal sumljiv pri hierarhiji. Želel je prenoviti anglikansko državno Cerkev z vrnitvijo k izvirom. Prenova je kasneje dobila ime oxfordsko gibanje.

Leta 1842 se je Newman umaknil iz javnega življenja in se po treh letih obsežnih študij, zlasti zgodnjih cerkvenih očetov in svetnikov, spreobrnil v katoliško vero, ki je bila takrat v Angliji povezana z družbenim izobčenjem. Zapuščal je Cerkev, v kateri je bil rojen in krščen in jo je iskreno ljubil.

Z nekaterimi prijatelji, ki so tudi postali katoličani, je odšel v Rim, kjer je leta 1847 prejel duhovniško posvečenje.

Ko se je vrnil v Anglijo, je v Birminghamu, kasneje pa tudi v Londonu, ustanovil oratorij, duhovniške skupnosti po vzoru sv. Filipa Nerija. Po letu 1850, ko je bila Katoliška cerkev v državi ponovno »dovoljena«, je postal eden najbolj znanih cerkvenih obrazov v Angliji. Štiri leta je bil tudi rektor novoustanovljene katoliške univerze v Dublinu. Newman je učil, da če smo sprejeli Kristusovo resnico in zastavili svoje življenje zanj, ne more biti ločenosti med tem, kar verujemo ter med tem, kako živimo svoje življenje.

Neutrudno si je prizadeval dvigniti vero in samozavest katoliških laikov – pogosto gre za irske delavce, ki v viktorijanski dobi niso bili veliko cenjeni.

Priznanja je Newman doživel šele na tara leta. Leta 1877 je bil imenovan za prvega častnega profesorja v Oxfordu, leta 1879 ga je papež Leon XIII. imenoval za kardinala. Njegovo kardinalsko geslo je bilo: Srce govori srcu. Od leta 1886 je njegovo zdravje začelo pešati.

Umrl je lela 1890 zaradi pljučnice v Birminghamu.

Za njim je ostalo več kot 80 knjig pridig, teoloških del, dva romana in pesmi.

 

Češčenje

Papež Benedikt XVI. ga je leta 2010 razglasil za blaženega, papež Frančišek pa leta 2019 za svetega.

 

Gradiva:

 

 

 

Pripravila: dr. Brigita R. Perše

 

Sorodni dogodki

FacebookXE-pošta

Sveti John Henry Newman: Svetnik, ki nagovarja srce

9. oktobra, 2027

»Kakor se sončna ura ravna po SONCU,

tako se hočem tudi jaz ravnati edinole po tebi, Gospod,

če me le hočeš sprejeti in me voditi.«

(J. H. Newman)

Iz življenja …

Sv. Janez Henrik Newman (John Henry Newman) je bil rojen 1801 v Londonu kot najstarejši sin bankirja. Njegov oče je bil član prostozidarske lože, mati pa kalvinske vere. Janez Henrik je že kot otrok je temeljito prebral Biblijo. Pri 16 letih je pod vplivom anglikanskega teologa Thomasa Scotta doživel svoje »prvo spreobrnjenje«. Po študiju literature, matematike, prava in nato še teologije na Oxfordu ter nekaj letih profesure je bil leta 1825 posvečen v duhovnika v anglikanski Cerkvi. Postal je vikar univerzitetne cerkve v Oxfordu. S svojimi poglobljenimi in bogatimi pridigami je nato osem let poučeval in vzgajal svoje poslušalce, zlasti študente in učitelje. Newman je objavil pridige v seriji knjig, v katerih se je zavzemal za anglikansko cerkev kot srednjo pot (»via media«) med protestantizmom in Katoliško cerkvijo, zaradi česar je zaslovel po vsej državi, a postal sumljiv pri hierarhiji. Želel je prenoviti anglikansko državno Cerkev z vrnitvijo k izvirom. Prenova je kasneje dobila ime oxfordsko gibanje.

Leta 1842 se je Newman umaknil iz javnega življenja in se po treh letih obsežnih študij, zlasti zgodnjih cerkvenih očetov in svetnikov, spreobrnil v katoliško vero, ki je bila takrat v Angliji povezana z družbenim izobčenjem. Zapuščal je Cerkev, v kateri je bil rojen in krščen in jo je iskreno ljubil.

Z nekaterimi prijatelji, ki so tudi postali katoličani, je odšel v Rim, kjer je leta 1847 prejel duhovniško posvečenje.

Ko se je vrnil v Anglijo, je v Birminghamu, kasneje pa tudi v Londonu, ustanovil oratorij, duhovniške skupnosti po vzoru sv. Filipa Nerija. Po letu 1850, ko je bila Katoliška cerkev v državi ponovno »dovoljena«, je postal eden najbolj znanih cerkvenih obrazov v Angliji. Štiri leta je bil tudi rektor novoustanovljene katoliške univerze v Dublinu. Newman je učil, da če smo sprejeli Kristusovo resnico in zastavili svoje življenje zanj, ne more biti ločenosti med tem, kar verujemo ter med tem, kako živimo svoje življenje.

Neutrudno si je prizadeval dvigniti vero in samozavest katoliških laikov – pogosto gre za irske delavce, ki v viktorijanski dobi niso bili veliko cenjeni.

Priznanja je Newman doživel šele na tara leta. Leta 1877 je bil imenovan za prvega častnega profesorja v Oxfordu, leta 1879 ga je papež Leon XIII. imenoval za kardinala. Njegovo kardinalsko geslo je bilo: Srce govori srcu. Od leta 1886 je njegovo zdravje začelo pešati.

Umrl je lela 1890 zaradi pljučnice v Birminghamu.

Za njim je ostalo več kot 80 knjig pridig, teoloških del, dva romana in pesmi.

 

Češčenje

Papež Benedikt XVI. ga je leta 2010 razglasil za blaženega, papež Frančišek pa leta 2019 za svetega.

 

Gradiva:

 

 

 

Pripravila: dr. Brigita R. Perše

 

Sorodni dogodki

FacebookXE-pošta

Sveti John Henry Newman: Svetnik, ki nagovarja srce

9. oktobra, 2028

»Kakor se sončna ura ravna po SONCU,

tako se hočem tudi jaz ravnati edinole po tebi, Gospod,

če me le hočeš sprejeti in me voditi.«

(J. H. Newman)

Iz življenja …

Sv. Janez Henrik Newman (John Henry Newman) je bil rojen 1801 v Londonu kot najstarejši sin bankirja. Njegov oče je bil član prostozidarske lože, mati pa kalvinske vere. Janez Henrik je že kot otrok je temeljito prebral Biblijo. Pri 16 letih je pod vplivom anglikanskega teologa Thomasa Scotta doživel svoje »prvo spreobrnjenje«. Po študiju literature, matematike, prava in nato še teologije na Oxfordu ter nekaj letih profesure je bil leta 1825 posvečen v duhovnika v anglikanski Cerkvi. Postal je vikar univerzitetne cerkve v Oxfordu. S svojimi poglobljenimi in bogatimi pridigami je nato osem let poučeval in vzgajal svoje poslušalce, zlasti študente in učitelje. Newman je objavil pridige v seriji knjig, v katerih se je zavzemal za anglikansko cerkev kot srednjo pot (»via media«) med protestantizmom in Katoliško cerkvijo, zaradi česar je zaslovel po vsej državi, a postal sumljiv pri hierarhiji. Želel je prenoviti anglikansko državno Cerkev z vrnitvijo k izvirom. Prenova je kasneje dobila ime oxfordsko gibanje.

Leta 1842 se je Newman umaknil iz javnega življenja in se po treh letih obsežnih študij, zlasti zgodnjih cerkvenih očetov in svetnikov, spreobrnil v katoliško vero, ki je bila takrat v Angliji povezana z družbenim izobčenjem. Zapuščal je Cerkev, v kateri je bil rojen in krščen in jo je iskreno ljubil.

Z nekaterimi prijatelji, ki so tudi postali katoličani, je odšel v Rim, kjer je leta 1847 prejel duhovniško posvečenje.

Ko se je vrnil v Anglijo, je v Birminghamu, kasneje pa tudi v Londonu, ustanovil oratorij, duhovniške skupnosti po vzoru sv. Filipa Nerija. Po letu 1850, ko je bila Katoliška cerkev v državi ponovno »dovoljena«, je postal eden najbolj znanih cerkvenih obrazov v Angliji. Štiri leta je bil tudi rektor novoustanovljene katoliške univerze v Dublinu. Newman je učil, da če smo sprejeli Kristusovo resnico in zastavili svoje življenje zanj, ne more biti ločenosti med tem, kar verujemo ter med tem, kako živimo svoje življenje.

Neutrudno si je prizadeval dvigniti vero in samozavest katoliških laikov – pogosto gre za irske delavce, ki v viktorijanski dobi niso bili veliko cenjeni.

Priznanja je Newman doživel šele na tara leta. Leta 1877 je bil imenovan za prvega častnega profesorja v Oxfordu, leta 1879 ga je papež Leon XIII. imenoval za kardinala. Njegovo kardinalsko geslo je bilo: Srce govori srcu. Od leta 1886 je njegovo zdravje začelo pešati.

Umrl je lela 1890 zaradi pljučnice v Birminghamu.

Za njim je ostalo več kot 80 knjig pridig, teoloških del, dva romana in pesmi.

 

Češčenje

Papež Benedikt XVI. ga je leta 2010 razglasil za blaženega, papež Frančišek pa leta 2019 za svetega.

 

Gradiva:

 

 

 

Pripravila: dr. Brigita R. Perše

 

Sorodni dogodki

FacebookXE-pošta