Ponavljajoč dogodek Ponavljajoč dogodek: Sveti <strong>Karel Boromejski</strong>: Zavetnik <em>semenišč</em>

Sveti Karel Boromejski: Zavetnik semenišč

4. novembra

Danes praznuje god večina tistih, ki jim je ime Karel, Karlo,  Karlina, Drago, Dragica. Slovesno je tudi v bogoslovnem semenišču v Ljubljani, katerega sozavetnik je sv. Karel Boromejski, obnovitelj Cerkve v duhu tridentinskega koncila.

 

Iz življenja …

Sv. Karel Boromejski je bil rojen 2. oktobra 1538 na gradu Arona ob italijanskem jezeru Lago Maggiore v lombardijski plemiški družini kot tretji izmed šestih otrok.

Študij cerkvenega in posvetnega prava v Paviji, ki mu je sprva povzročal težave, je končal tako sijajno, da ga je njegov stric, papež Pij IV. leta 1559 poklical v Rim. Kot tajnik , odvetnik na papeškem dvoru in kasneje kot kardinal diakon si je pridobil velike zasluge pri upravljanju papeške države, še zlasti pa pri organizaciji in zadnjem sklicu Tridentinskega koncila (1545–1563). Ni vedel, kaj pomeni beseda počitek; le s petimi urami spanja na dan si je našel čas za molitev in nadaljnji študij filozofije ter teologije.

Ko je leta 1562 umrl njegov starejši brat, se je moral Karel odločiti ali za zakonsko življenje ali za duhovni poklic. Po duhovnih vajah se je dokončno odločil za slednjega. Leta 1565 je postal milanski nadškof in prevzel škofijo, ki že osemdeset let ni imela svojega rezidenčnega škofa. To notranje in zunanje uničeno škofijo je obnovil z vso ponižnostjo v duhu tridentinskega koncila, in to kljub nasprotovanjem – nanj je bil izveden celo poskus atentata. Neutrudno se je posvečal dviganju vernosti med ljudstvom in klerom ter ustanavljal prva semenišča v skladu z zahtevami koncila ter preganjal krivoverce. Vseskozi je skrbel za uboge in reveže, ustanavljal bolnišnice, hospice. V milanski nadškofiji je vse stvari postavil na pravo mesto, ljudje pa so se svojega pastirja, ki jih je obiskoval peš ali na konju, še posebej zapomnili po njegovi nesebični pomoči, ko je leta 1575 mesto zadela kuga in po njegovi procesiji takoj prenehala.

Umrl je razmeroma mlad 3. novembra 1584 v Milanu, star komaj 46 let. Njegove zadnje besede so bile: »Glej, prihajam, Gospod«.

 

Upodobitev

Umetniki ga najpogosteje upodabljajo kot škofa ali kardinala z bičem kot znamenjem spokorništva, križem ali lobanjo.

 

Zavetnik

Karel Boromejski je zavetnik semenišč, duhovnikov, škofov, katehistov; k njemu se priporočamo proti kugi. Je sozavetnik bogoslovnega semenišča v Ljubljani.

 

Gradiva:

 

 

Pripravila: dr. Brigita R. Perše

 

Sorodni dogodki

FacebookXE-pošta

Sveti Karel Boromejski: Zavetnik semenišč

4. novembra, 2025

Danes praznuje god večina tistih, ki jim je ime Karel, Karlo,  Karlina, Drago, Dragica. Slovesno je tudi v bogoslovnem semenišču v Ljubljani, katerega sozavetnik je sv. Karel Boromejski, obnovitelj Cerkve v duhu tridentinskega koncila.

 

Iz življenja …

Sv. Karel Boromejski je bil rojen 2. oktobra 1538 na gradu Arona ob italijanskem jezeru Lago Maggiore v lombardijski plemiški družini kot tretji izmed šestih otrok.

Študij cerkvenega in posvetnega prava v Paviji, ki mu je sprva povzročal težave, je končal tako sijajno, da ga je njegov stric, papež Pij IV. leta 1559 poklical v Rim. Kot tajnik , odvetnik na papeškem dvoru in kasneje kot kardinal diakon si je pridobil velike zasluge pri upravljanju papeške države, še zlasti pa pri organizaciji in zadnjem sklicu Tridentinskega koncila (1545–1563). Ni vedel, kaj pomeni beseda počitek; le s petimi urami spanja na dan si je našel čas za molitev in nadaljnji študij filozofije ter teologije.

Ko je leta 1562 umrl njegov starejši brat, se je moral Karel odločiti ali za zakonsko življenje ali za duhovni poklic. Po duhovnih vajah se je dokončno odločil za slednjega. Leta 1565 je postal milanski nadškof in prevzel škofijo, ki že osemdeset let ni imela svojega rezidenčnega škofa. To notranje in zunanje uničeno škofijo je obnovil z vso ponižnostjo v duhu tridentinskega koncila, in to kljub nasprotovanjem – nanj je bil izveden celo poskus atentata. Neutrudno se je posvečal dviganju vernosti med ljudstvom in klerom ter ustanavljal prva semenišča v skladu z zahtevami koncila ter preganjal krivoverce. Vseskozi je skrbel za uboge in reveže, ustanavljal bolnišnice, hospice. V milanski nadškofiji je vse stvari postavil na pravo mesto, ljudje pa so se svojega pastirja, ki jih je obiskoval peš ali na konju, še posebej zapomnili po njegovi nesebični pomoči, ko je leta 1575 mesto zadela kuga in po njegovi procesiji takoj prenehala.

Umrl je razmeroma mlad 3. novembra 1584 v Milanu, star komaj 46 let. Njegove zadnje besede so bile: »Glej, prihajam, Gospod«.

 

Upodobitev

Umetniki ga najpogosteje upodabljajo kot škofa ali kardinala z bičem kot znamenjem spokorništva, križem ali lobanjo.

 

Zavetnik

Karel Boromejski je zavetnik semenišč, duhovnikov, škofov, katehistov; k njemu se priporočamo proti kugi. Je sozavetnik bogoslovnega semenišča v Ljubljani.

 

Gradiva:

 

 

Pripravila: dr. Brigita R. Perše

 

Sorodni dogodki

FacebookXE-pošta

Sveti Karel Boromejski: Zavetnik semenišč

4. novembra, 2026

Danes praznuje god večina tistih, ki jim je ime Karel, Karlo,  Karlina, Drago, Dragica. Slovesno je tudi v bogoslovnem semenišču v Ljubljani, katerega sozavetnik je sv. Karel Boromejski, obnovitelj Cerkve v duhu tridentinskega koncila.

 

Iz življenja …

Sv. Karel Boromejski je bil rojen 2. oktobra 1538 na gradu Arona ob italijanskem jezeru Lago Maggiore v lombardijski plemiški družini kot tretji izmed šestih otrok.

Študij cerkvenega in posvetnega prava v Paviji, ki mu je sprva povzročal težave, je končal tako sijajno, da ga je njegov stric, papež Pij IV. leta 1559 poklical v Rim. Kot tajnik , odvetnik na papeškem dvoru in kasneje kot kardinal diakon si je pridobil velike zasluge pri upravljanju papeške države, še zlasti pa pri organizaciji in zadnjem sklicu Tridentinskega koncila (1545–1563). Ni vedel, kaj pomeni beseda počitek; le s petimi urami spanja na dan si je našel čas za molitev in nadaljnji študij filozofije ter teologije.

Ko je leta 1562 umrl njegov starejši brat, se je moral Karel odločiti ali za zakonsko življenje ali za duhovni poklic. Po duhovnih vajah se je dokončno odločil za slednjega. Leta 1565 je postal milanski nadškof in prevzel škofijo, ki že osemdeset let ni imela svojega rezidenčnega škofa. To notranje in zunanje uničeno škofijo je obnovil z vso ponižnostjo v duhu tridentinskega koncila, in to kljub nasprotovanjem – nanj je bil izveden celo poskus atentata. Neutrudno se je posvečal dviganju vernosti med ljudstvom in klerom ter ustanavljal prva semenišča v skladu z zahtevami koncila ter preganjal krivoverce. Vseskozi je skrbel za uboge in reveže, ustanavljal bolnišnice, hospice. V milanski nadškofiji je vse stvari postavil na pravo mesto, ljudje pa so se svojega pastirja, ki jih je obiskoval peš ali na konju, še posebej zapomnili po njegovi nesebični pomoči, ko je leta 1575 mesto zadela kuga in po njegovi procesiji takoj prenehala.

Umrl je razmeroma mlad 3. novembra 1584 v Milanu, star komaj 46 let. Njegove zadnje besede so bile: »Glej, prihajam, Gospod«.

 

Upodobitev

Umetniki ga najpogosteje upodabljajo kot škofa ali kardinala z bičem kot znamenjem spokorništva, križem ali lobanjo.

 

Zavetnik

Karel Boromejski je zavetnik semenišč, duhovnikov, škofov, katehistov; k njemu se priporočamo proti kugi. Je sozavetnik bogoslovnega semenišča v Ljubljani.

 

Gradiva:

 

 

Pripravila: dr. Brigita R. Perše

 

Sorodni dogodki

FacebookXE-pošta

Sveti Karel Boromejski: Zavetnik semenišč

4. novembra, 2027

Danes praznuje god večina tistih, ki jim je ime Karel, Karlo,  Karlina, Drago, Dragica. Slovesno je tudi v bogoslovnem semenišču v Ljubljani, katerega sozavetnik je sv. Karel Boromejski, obnovitelj Cerkve v duhu tridentinskega koncila.

 

Iz življenja …

Sv. Karel Boromejski je bil rojen 2. oktobra 1538 na gradu Arona ob italijanskem jezeru Lago Maggiore v lombardijski plemiški družini kot tretji izmed šestih otrok.

Študij cerkvenega in posvetnega prava v Paviji, ki mu je sprva povzročal težave, je končal tako sijajno, da ga je njegov stric, papež Pij IV. leta 1559 poklical v Rim. Kot tajnik , odvetnik na papeškem dvoru in kasneje kot kardinal diakon si je pridobil velike zasluge pri upravljanju papeške države, še zlasti pa pri organizaciji in zadnjem sklicu Tridentinskega koncila (1545–1563). Ni vedel, kaj pomeni beseda počitek; le s petimi urami spanja na dan si je našel čas za molitev in nadaljnji študij filozofije ter teologije.

Ko je leta 1562 umrl njegov starejši brat, se je moral Karel odločiti ali za zakonsko življenje ali za duhovni poklic. Po duhovnih vajah se je dokončno odločil za slednjega. Leta 1565 je postal milanski nadškof in prevzel škofijo, ki že osemdeset let ni imela svojega rezidenčnega škofa. To notranje in zunanje uničeno škofijo je obnovil z vso ponižnostjo v duhu tridentinskega koncila, in to kljub nasprotovanjem – nanj je bil izveden celo poskus atentata. Neutrudno se je posvečal dviganju vernosti med ljudstvom in klerom ter ustanavljal prva semenišča v skladu z zahtevami koncila ter preganjal krivoverce. Vseskozi je skrbel za uboge in reveže, ustanavljal bolnišnice, hospice. V milanski nadškofiji je vse stvari postavil na pravo mesto, ljudje pa so se svojega pastirja, ki jih je obiskoval peš ali na konju, še posebej zapomnili po njegovi nesebični pomoči, ko je leta 1575 mesto zadela kuga in po njegovi procesiji takoj prenehala.

Umrl je razmeroma mlad 3. novembra 1584 v Milanu, star komaj 46 let. Njegove zadnje besede so bile: »Glej, prihajam, Gospod«.

 

Upodobitev

Umetniki ga najpogosteje upodabljajo kot škofa ali kardinala z bičem kot znamenjem spokorništva, križem ali lobanjo.

 

Zavetnik

Karel Boromejski je zavetnik semenišč, duhovnikov, škofov, katehistov; k njemu se priporočamo proti kugi. Je sozavetnik bogoslovnega semenišča v Ljubljani.

 

Gradiva:

 

 

Pripravila: dr. Brigita R. Perše

 

Sorodni dogodki

FacebookXE-pošta

Sveti Karel Boromejski: Zavetnik semenišč

4. novembra, 2028

Danes praznuje god večina tistih, ki jim je ime Karel, Karlo,  Karlina, Drago, Dragica. Slovesno je tudi v bogoslovnem semenišču v Ljubljani, katerega sozavetnik je sv. Karel Boromejski, obnovitelj Cerkve v duhu tridentinskega koncila.

 

Iz življenja …

Sv. Karel Boromejski je bil rojen 2. oktobra 1538 na gradu Arona ob italijanskem jezeru Lago Maggiore v lombardijski plemiški družini kot tretji izmed šestih otrok.

Študij cerkvenega in posvetnega prava v Paviji, ki mu je sprva povzročal težave, je končal tako sijajno, da ga je njegov stric, papež Pij IV. leta 1559 poklical v Rim. Kot tajnik , odvetnik na papeškem dvoru in kasneje kot kardinal diakon si je pridobil velike zasluge pri upravljanju papeške države, še zlasti pa pri organizaciji in zadnjem sklicu Tridentinskega koncila (1545–1563). Ni vedel, kaj pomeni beseda počitek; le s petimi urami spanja na dan si je našel čas za molitev in nadaljnji študij filozofije ter teologije.

Ko je leta 1562 umrl njegov starejši brat, se je moral Karel odločiti ali za zakonsko življenje ali za duhovni poklic. Po duhovnih vajah se je dokončno odločil za slednjega. Leta 1565 je postal milanski nadškof in prevzel škofijo, ki že osemdeset let ni imela svojega rezidenčnega škofa. To notranje in zunanje uničeno škofijo je obnovil z vso ponižnostjo v duhu tridentinskega koncila, in to kljub nasprotovanjem – nanj je bil izveden celo poskus atentata. Neutrudno se je posvečal dviganju vernosti med ljudstvom in klerom ter ustanavljal prva semenišča v skladu z zahtevami koncila ter preganjal krivoverce. Vseskozi je skrbel za uboge in reveže, ustanavljal bolnišnice, hospice. V milanski nadškofiji je vse stvari postavil na pravo mesto, ljudje pa so se svojega pastirja, ki jih je obiskoval peš ali na konju, še posebej zapomnili po njegovi nesebični pomoči, ko je leta 1575 mesto zadela kuga in po njegovi procesiji takoj prenehala.

Umrl je razmeroma mlad 3. novembra 1584 v Milanu, star komaj 46 let. Njegove zadnje besede so bile: »Glej, prihajam, Gospod«.

 

Upodobitev

Umetniki ga najpogosteje upodabljajo kot škofa ali kardinala z bičem kot znamenjem spokorništva, križem ali lobanjo.

 

Zavetnik

Karel Boromejski je zavetnik semenišč, duhovnikov, škofov, katehistov; k njemu se priporočamo proti kugi. Je sozavetnik bogoslovnega semenišča v Ljubljani.

 

Gradiva:

 

 

Pripravila: dr. Brigita R. Perše

 

Sorodni dogodki

FacebookXE-pošta