Loading dogodki

Sv. Klara, zavetnica klaris idr., je v novejšem času (1958) postala zavetnica telefona in televizije.

Po legendi naj bi na božič leta 1252 iz svoje celice na daljavo spremljala in doživljala praznične obrede.

Iz življenja …

Sv. Klara se je rodila leta 1194 v Assisiju v Italiji v plemiški družini Offrediccio. Imela je še dve mlajši sestri.

Dobila je temeljito versko vzgojo in dobro izobrazbo; tekoče je govorila latinščino in bila spretna v vezenju in gospodinjskih opravilih.

Ko je odslovila snubce, se je po večkratnih srečanjih s sv. Frančiškom Asiškom odločila, da gre po njegovi poti, a oče ji tega ni dovolil.

Leta 1212 ponoči je s pomočjo sv. Frančiška in njegovih spremljevalcev na skrivaj zbežala iz domače hiše in začela živeti redovno življenje. Sv. Frančišek ji je ostrigel dolge lase. Naredila je zaobljube uboštva, čistosti in poslušnosti. Sv. Frančišek jo je sprva namestil v benediktinske samostane, da bi jo zaščitil pred očetovimi nasilnimi poskusi, da bi jo odpeljal domov.

Šele leta 1215 se je sv. Klara skupaj s svojimi sledilkami lahko nastanila pri cerkvici sv. Damijana in ustanovila redovno skupnost žensk, kasneje imenovanih klarise, katerim so se na koncu pridružile tudi njena mati in druge sorodnice. Živele so preprosto in v uboštvu, brez slehernega premoženja.

9. avgusta 1253, le dva dni pred njeno smrtjo, je papež Inocenc IV. potrdil njeno pravilo, ki zahteva klavzuro in strogo uboštvo. Gojijo zlasti češčenje sv. evharistije in Matere Božje.

Ob Klarini smrti je bilo v Evropi že več kot 150 samostanov klaris.

Papež je sv. Klaro že dve leti po njeni smrti razglasil za svetnico.

Upodabljanje

Umetniki sv. Klaro upodabljajo v redovni obleki klaris z vodilom (knjigo), monštranco, križem, ciborijem ali lilijo.

Zavetnica

Sv. Klara, zavetnica klaris idr., je v novejšem času (1958) postala zavetnica telefona in televizije. Po legendi naj bi na božič leta 1252 iz svoje celice na daljavo spremljala in doživljala praznične obrede.

Klarise v Sloveniji

Na slovensko ozemlje so prve klarise prišle že leta 1300. Pri nas je bilo sedem samostanov klaris (v Mekinjah pri Kamniku, v Kopru, Celju, Šentvidu ob Glini na Koroškem, Škofji Loki, Gorici in v Ljubljani), a jih je cesar Jožef II. 1782 ukinil.

Po 200 letih so se klarise znova naselile pri nas, in sicer v Nazarjah in kasneje še v Dolnicah in Turnišču.

Gradiva:

Pripravila: dr. Brigita R. Perše

Sv. Klara, zavetnica klaris idr., je v novejšem času (1958) postala zavetnica telefona in televizije.

Po legendi naj bi na božič leta 1252 iz svoje celice na daljavo spremljala in doživljala praznične obrede.

Iz življenja …

Sv. Klara se je rodila leta 1194 v Assisiju v Italiji v plemiški družini Offrediccio. Imela je še dve mlajši sestri.

Dobila je temeljito versko vzgojo in dobro izobrazbo; tekoče je govorila latinščino in bila spretna v vezenju in gospodinjskih opravilih.

Ko je odslovila snubce, se je po večkratnih srečanjih s sv. Frančiškom Asiškom odločila, da gre po njegovi poti, a oče ji tega ni dovolil.

Leta 1212 ponoči je s pomočjo sv. Frančiška in njegovih spremljevalcev na skrivaj zbežala iz domače hiše in začela živeti redovno življenje. Sv. Frančišek ji je ostrigel dolge lase. Naredila je zaobljube uboštva, čistosti in poslušnosti. Sv. Frančišek jo je sprva namestil v benediktinske samostane, da bi jo zaščitil pred očetovimi nasilnimi poskusi, da bi jo odpeljal domov.

Šele leta 1215 se je sv. Klara skupaj s svojimi sledilkami lahko nastanila pri cerkvici sv. Damijana in ustanovila redovno skupnost žensk, kasneje imenovanih klarise, katerim so se na koncu pridružile tudi njena mati in druge sorodnice. Živele so preprosto in v uboštvu, brez slehernega premoženja.

9. avgusta 1253, le dva dni pred njeno smrtjo, je papež Inocenc IV. potrdil njeno pravilo, ki zahteva klavzuro in strogo uboštvo. Gojijo zlasti češčenje sv. evharistije in Matere Božje.

Ob Klarini smrti je bilo v Evropi že več kot 150 samostanov klaris.

Papež je sv. Klaro že dve leti po njeni smrti razglasil za svetnico.

Upodabljanje

Umetniki sv. Klaro upodabljajo v redovni obleki klaris z vodilom (knjigo), monštranco, križem, ciborijem ali lilijo.

Zavetnica

Sv. Klara, zavetnica klaris idr., je v novejšem času (1958) postala zavetnica telefona in televizije. Po legendi naj bi na božič leta 1252 iz svoje celice na daljavo spremljala in doživljala praznične obrede.

Klarise v Sloveniji

Na slovensko ozemlje so prve klarise prišle že leta 1300. Pri nas je bilo sedem samostanov klaris (v Mekinjah pri Kamniku, v Kopru, Celju, Šentvidu ob Glini na Koroškem, Škofji Loki, Gorici in v Ljubljani), a jih je cesar Jožef II. 1782 ukinil.

Po 200 letih so se klarise znova naselile pri nas, in sicer v Nazarjah in kasneje še v Dolnicah in Turnišču.

Gradiva:

Pripravila: dr. Brigita R. Perše

Sv. Klara, zavetnica klaris idr., je v novejšem času (1958) postala zavetnica telefona in televizije.

Po legendi naj bi na božič leta 1252 iz svoje celice na daljavo spremljala in doživljala praznične obrede.

Iz življenja …

Sv. Klara se je rodila leta 1194 v Assisiju v Italiji v plemiški družini Offrediccio. Imela je še dve mlajši sestri.

Dobila je temeljito versko vzgojo in dobro izobrazbo; tekoče je govorila latinščino in bila spretna v vezenju in gospodinjskih opravilih.

Ko je odslovila snubce, se je po večkratnih srečanjih s sv. Frančiškom Asiškom odločila, da gre po njegovi poti, a oče ji tega ni dovolil.

Leta 1212 ponoči je s pomočjo sv. Frančiška in njegovih spremljevalcev na skrivaj zbežala iz domače hiše in začela živeti redovno življenje. Sv. Frančišek ji je ostrigel dolge lase. Naredila je zaobljube uboštva, čistosti in poslušnosti. Sv. Frančišek jo je sprva namestil v benediktinske samostane, da bi jo zaščitil pred očetovimi nasilnimi poskusi, da bi jo odpeljal domov.

Šele leta 1215 se je sv. Klara skupaj s svojimi sledilkami lahko nastanila pri cerkvici sv. Damijana in ustanovila redovno skupnost žensk, kasneje imenovanih klarise, katerim so se na koncu pridružile tudi njena mati in druge sorodnice. Živele so preprosto in v uboštvu, brez slehernega premoženja.

9. avgusta 1253, le dva dni pred njeno smrtjo, je papež Inocenc IV. potrdil njeno pravilo, ki zahteva klavzuro in strogo uboštvo. Gojijo zlasti češčenje sv. evharistije in Matere Božje.

Ob Klarini smrti je bilo v Evropi že več kot 150 samostanov klaris.

Papež je sv. Klaro že dve leti po njeni smrti razglasil za svetnico.

Upodabljanje

Umetniki sv. Klaro upodabljajo v redovni obleki klaris z vodilom (knjigo), monštranco, križem, ciborijem ali lilijo.

Zavetnica

Sv. Klara, zavetnica klaris idr., je v novejšem času (1958) postala zavetnica telefona in televizije. Po legendi naj bi na božič leta 1252 iz svoje celice na daljavo spremljala in doživljala praznične obrede.

Klarise v Sloveniji

Na slovensko ozemlje so prve klarise prišle že leta 1300. Pri nas je bilo sedem samostanov klaris (v Mekinjah pri Kamniku, v Kopru, Celju, Šentvidu ob Glini na Koroškem, Škofji Loki, Gorici in v Ljubljani), a jih je cesar Jožef II. 1782 ukinil.

Po 200 letih so se klarise znova naselile pri nas, in sicer v Nazarjah in kasneje še v Dolnicah in Turnišču.

Gradiva:

Pripravila: dr. Brigita R. Perše