Sveta Kunigunda: Z možem imela ljubeči zakon
3. marca, 2023
Danes je praznik sv. Kunigunde, cesarice in zveste žene nemškega cesarja sv. Henrika II., ki je tudi svetnik.
Sveti zakonski par je živel zgledno krščansko življenje in modro vodil svoje ljudstvo.
Njuna zakonska ljubezen je bila velika, a žal ni bila okronana z rojstvom otroka, zato se je Henrik odločil, da izroči dediščino Kristusu in njegovi Cerkvi.
Iz življenja …
Sv. Kunigunda Luksemburška se je rodila okoli leta 975 v Luksemburgu v številni in pobožni družini grofa Siegfrieda, ustanovitelja Luksemburga.
Želela je vstopiti v samostan in svoje življenje posvetiti Najvišjemu, a se je na željo svojih staršev poročila z bavarskim vojvodom Henrikom, poznejšim nemškim cesarjem.
Leta 1014 je v Rimu skupaj s Henrikom prejela cesarsko krono iz rok papeža Benedikta VII.. Modra in izobražena žena je svojega moža spremljala na njegovih potovanjih in mu svetovala pri pomembnih zadevah. Še zlasti je podpirala moževa dela v korist Kristusove Cerkve, ubogih in prizadetih. Ustanavljala je samostane, gradila cerkve in podpirala duhovnike. Zavzemala se je za reveže, pomaga po bolnišnicah in sirotišnicah.
Sv. Kunigunda je vladala leto po Henrikovi smrti, leta 1025, dokler ni bil izvoljen njegov naslednik, nato pa se je umaknila v benediktinski samostan v Kaufungenu, ki ga je sama ustanovila. Slekla je sijajno cesarsko obleko in se oblekla v redovno, ter se odpovedala vsem časten in privilegijem. Tu je petnajst let živela skromno in ponižno, v molitvi, premišljevanju in dobrih delih.
Umrla je 3. marca 1040. Pokopali so jo zraven njenega moža v bamberški stolnici, kjer imata veličasten nagrobni spomenik. Kunigundo in Henrika je za svetnika razglasil papež Inocenc III., leta 1200.
Zavetnica
Sv. Kunigunda je zavetnica Luksemburga in škofije Bamberg; nosečnic, bolnih otrok.
Upodobitve
Najpogosteje jo upodabljajo v cesarskih oblačilih z maketo cerkve (bamberške stolnice) ali kot redovnico s knjigo in lemežem.
Cerkve na Slovenskem
Pri nas je sv. Kunigundi posvečenih 6 cerkva (3 župnijske in 3 podružnične).
Vse tri župnijske cerkve so na teritoriju mariborske nadškofije, in sicer: v župnijah Gornja Sveta Kungota, Spodnja Sveta Kungota, Sv. Kunigunda na Pohorju.
Podružnične cerkve pa so v župnijah Ihan (kraj Tabor v Goričici), Galicija (kraj Šentjungert) in Hajdina (kraj Kungota).
Gradiva:
- Sv. Kunigunda (v ang.) – 1:35 min: https://gloria.tv/post/ZdjS71C4qzEm2DfcyqXFGvD6x
Pripravila: dr. Brigita R. Perše
Sorodni dogodki
Sveta Kunigunda: Z možem imela ljubeči zakon
3. marca
Danes je praznik sv. Kunigunde, cesarice in zveste žene nemškega cesarja sv. Henrika II., ki je tudi svetnik.
Sveti zakonski par je živel zgledno krščansko življenje in modro vodil svoje ljudstvo.
Njuna zakonska ljubezen je bila velika, a žal ni bila okronana z rojstvom otroka, zato se je Henrik odločil, da izroči dediščino Kristusu in njegovi Cerkvi.
Iz življenja …
Sv. Kunigunda Luksemburška se je rodila okoli leta 975 v Luksemburgu v številni in pobožni družini grofa Siegfrieda, ustanovitelja Luksemburga.
Želela je vstopiti v samostan in svoje življenje posvetiti Najvišjemu, a se je na željo svojih staršev poročila z bavarskim vojvodom Henrikom, poznejšim nemškim cesarjem.
Leta 1014 je v Rimu skupaj s Henrikom prejela cesarsko krono iz rok papeža Benedikta VII.. Modra in izobražena žena je svojega moža spremljala na njegovih potovanjih in mu svetovala pri pomembnih zadevah. Še zlasti je podpirala moževa dela v korist Kristusove Cerkve, ubogih in prizadetih. Ustanavljala je samostane, gradila cerkve in podpirala duhovnike. Zavzemala se je za reveže, pomaga po bolnišnicah in sirotišnicah.
Sv. Kunigunda je vladala leto po Henrikovi smrti, leta 1025, dokler ni bil izvoljen njegov naslednik, nato pa se je umaknila v benediktinski samostan v Kaufungenu, ki ga je sama ustanovila. Slekla je sijajno cesarsko obleko in se oblekla v redovno, ter se odpovedala vsem časten in privilegijem. Tu je petnajst let živela skromno in ponižno, v molitvi, premišljevanju in dobrih delih.
Umrla je 3. marca 1040. Pokopali so jo zraven njenega moža v bamberški stolnici, kjer imata veličasten nagrobni spomenik. Kunigundo in Henrika je za svetnika razglasil papež Inocenc III., leta 1200.
Zavetnica
Sv. Kunigunda je zavetnica Luksemburga in škofije Bamberg; nosečnic, bolnih otrok.
Upodobitve
Najpogosteje jo upodabljajo v cesarskih oblačilih z maketo cerkve (bamberške stolnice) ali kot redovnico s knjigo in lemežem.
Cerkve na Slovenskem
Pri nas je sv. Kunigundi posvečenih 6 cerkva (3 župnijske in 3 podružnične).
Vse tri župnijske cerkve so na teritoriju mariborske nadškofije, in sicer: v župnijah Gornja Sveta Kungota, Spodnja Sveta Kungota, Sv. Kunigunda na Pohorju.
Podružnične cerkve pa so v župnijah Ihan (kraj Tabor v Goričici), Galicija (kraj Šentjungert) in Hajdina (kraj Kungota).
Gradiva:
- Sv. Kunigunda (v ang.) – 1:35 min: https://gloria.tv/post/ZdjS71C4qzEm2DfcyqXFGvD6x
Pripravila: dr. Brigita R. Perše
Sorodni dogodki
Sveta Kunigunda: Z možem imela ljubeči zakon
3. marca, 2025
Danes je praznik sv. Kunigunde, cesarice in zveste žene nemškega cesarja sv. Henrika II., ki je tudi svetnik.
Sveti zakonski par je živel zgledno krščansko življenje in modro vodil svoje ljudstvo.
Njuna zakonska ljubezen je bila velika, a žal ni bila okronana z rojstvom otroka, zato se je Henrik odločil, da izroči dediščino Kristusu in njegovi Cerkvi.
Iz življenja …
Sv. Kunigunda Luksemburška se je rodila okoli leta 975 v Luksemburgu v številni in pobožni družini grofa Siegfrieda, ustanovitelja Luksemburga.
Želela je vstopiti v samostan in svoje življenje posvetiti Najvišjemu, a se je na željo svojih staršev poročila z bavarskim vojvodom Henrikom, poznejšim nemškim cesarjem.
Leta 1014 je v Rimu skupaj s Henrikom prejela cesarsko krono iz rok papeža Benedikta VII.. Modra in izobražena žena je svojega moža spremljala na njegovih potovanjih in mu svetovala pri pomembnih zadevah. Še zlasti je podpirala moževa dela v korist Kristusove Cerkve, ubogih in prizadetih. Ustanavljala je samostane, gradila cerkve in podpirala duhovnike. Zavzemala se je za reveže, pomaga po bolnišnicah in sirotišnicah.
Sv. Kunigunda je vladala leto po Henrikovi smrti, leta 1025, dokler ni bil izvoljen njegov naslednik, nato pa se je umaknila v benediktinski samostan v Kaufungenu, ki ga je sama ustanovila. Slekla je sijajno cesarsko obleko in se oblekla v redovno, ter se odpovedala vsem časten in privilegijem. Tu je petnajst let živela skromno in ponižno, v molitvi, premišljevanju in dobrih delih.
Umrla je 3. marca 1040. Pokopali so jo zraven njenega moža v bamberški stolnici, kjer imata veličasten nagrobni spomenik. Kunigundo in Henrika je za svetnika razglasil papež Inocenc III., leta 1200.
Zavetnica
Sv. Kunigunda je zavetnica Luksemburga in škofije Bamberg; nosečnic, bolnih otrok.
Upodobitve
Najpogosteje jo upodabljajo v cesarskih oblačilih z maketo cerkve (bamberške stolnice) ali kot redovnico s knjigo in lemežem.
Cerkve na Slovenskem
Pri nas je sv. Kunigundi posvečenih 6 cerkva (3 župnijske in 3 podružnične).
Vse tri župnijske cerkve so na teritoriju mariborske nadškofije, in sicer: v župnijah Gornja Sveta Kungota, Spodnja Sveta Kungota, Sv. Kunigunda na Pohorju.
Podružnične cerkve pa so v župnijah Ihan (kraj Tabor v Goričici), Galicija (kraj Šentjungert) in Hajdina (kraj Kungota).
Gradiva:
- Sv. Kunigunda (v ang.) – 1:35 min: https://gloria.tv/post/ZdjS71C4qzEm2DfcyqXFGvD6x
Pripravila: dr. Brigita R. Perše