Od vseh štirih evangelistov edino Luka Jezusa osebno ni poznal. Nekaj časa je oznanjal krščanstvo skupaj s sv. Pavlom.

“Svetega Luka sneg prikuka.”

“Če žerjavi pred sv. Lukom od nas v tuje kraje ne gredo, smemo upati, da do božiča zime ne bo.”

Iz življenja …

Besedilo iz sredine 2. stoletja takole predstavlja evangelista Luka: »Luka, Sirijec iz Antiohije, po poklicu zdravnik, je postal učenec apostolov. Kasneje je postal Pavlov učenec in ostal pri tem apostolu do njegove smrti. … Umrl je poln Svetega Duha v Beociji v starosti 84 let … Po navdihu Svetega Duha je napisal evangelij.«

Iz uvoda Lukovega evangelija razberemo, da je evangelij napisal za rimskega dostojanstvenika Teofila. Iz njega gre tudi sklepati, da sam ni bil priča dogodkom, ki jih je opisal v evangeliju: »Ker so že mnogi poskušali urediti poročilo o dogodkih, ki so se zgodili med nami, kakor so nam jih izročili tisti, ki so bili od začetka očividci in služabniki besede, sem sklenil tudi jaz, ko sem vse od začetka natančno poizvedel, tebi, nadvse odlični Teófil, vse po vrsti popisati, da spoznaš zanesljivost naukov, o katerih si bil poučen.« (Lk 1,1-4)

Lukov evangelij se v marsičem razlikuje od drugih evangelijev. Piše o dogodkih iz Jezusovega otroštva, ki jih drugi evangelisti ne omenjajo. Kot zdravnik je imel čut za bolnike, zato Jezusa predstavi predvsem kot telesnega in dušnega zdravnika. Od vseh evangelistov je ravno Luka najbolj poudaril Jezusove trenutke molitve. V njegovem evangeliju sta obe zelo priljubljeni priliki, to sta prilika o izgubljenem sinu in usmiljenem Samarijanu. Posebej poudari Jezusovo usmiljenje do žena, carinikov in grešnikov. Sv. papež Janez Pavel II. je njegov evangelij v okrožnici O Božjem usmiljenju poimenoval »evangelij usmiljenja«.

Poleg evangelija je sv. Luka napisal tudi Apostolska dela, v katerih opisuje začetke Cerkve in širjenje krščanstva. Apostolska dela dopolnjujejo Lukov »novinarski značaj« z dragoceno obliko potopisa. Sv. Luka je bil namreč zvest sodelavec in spremljevalec sv. Pavla na njegovem drugem in tretjem misijonarskem potovanju.

Po legendi je poznal Jezusovo mater Marijo, od katere je izvedel podrobnosti iz Jezusovega otroštva. Tradicija mu pripisuje, da je ravno on avtor Marijine podobe (Salus populi romani, Zdravje rimskega ljudstva), ki jo danes častijo v cerkvi Marije Snežne v Rimu. Zagotovo pa je Mariji in Jezusu »naslikal« najlepšo podobo v svojem evangeliju.

Po njegovi smrti so bile njegove relikvije najprej prenesene v Carigrad, nato pa v cerkev sv. Justine v Padovi.

Upodobitve

Umetniki sv. Luka najpogosteje s knjigo in peresom v roki. Pogosto je s (krilatim) volom ali s sliko Device Marije, saj naj bi bil po legendi avtor prve Marijine slike.

Zavetnik

Zaradi njegovega poklica so ga imenovali »ljubljeni zdravnik«; zaradi legende, da je z Jezusom naslikal Devico Marijo, so ga slikarji vzeli za svojega zavetnika – a zahvaljujoč pisnim delom, ki jih je zapustil, pa bi sv. Luka lahko imenovali »novinar« Jezusove dobe.

Luka je zavetnik zdravnikov, kiparjev, krščanske umetnosti, vezilcev, vremena …

Gradiva:

Sv. Luka, evangelist (v hr.) – 3:22 min: https://www.youtube.com/watch?v=lVRv7vdDu0w

Sv. Luka (v ang.) – 1:58 min: https://www.youtube.com/watch?v=36b7_VeczVo

Kratek film: Prilika o izgubljenem sinu:  https://www.youtube.com/watch?v=xHGR8g2FcVk

Pripravila: dr. Brigita R. Perše