Češka svetnica Milada, znana tudi pod imenom Mlada ali Marija se je rodila v prvi polovici 10. stoletja, okoli leta 930/935 v Pragi na Češkem. Njeno krstno ime je bilo Marija, na Češkem Milada. Bila je najmlajša hči češkega kralja Boleslava I. Njena prababica je bila sv. Ljudmila, stric pa sv. Vaclav. Oba sta ji bila življenjska vzornika.

Miladin oče Boleslav I. je bil sprva velik nasprotnik krščanstva. Kmalu nato, ko je prevzel prestol, pa se je spreobrnil in si prizadeval za širitev krščanske vere. Milada se je na bavarskem dvoru v Regensburgu trudila za češko cerkveno samostojnost. Praga je dobila svojega prvega škofa Dietmarja leta 973. Kmalu je  v bližini Prage nastal tudi prvi moški benediktinski samostan. Pri vsem tem je imel veliko vlogo tudi Miladin brat Boleslav II, ki je nasledil svojega očeta. Milada mu je veliko pomagala in posredovala v Rimu., kjer je vstopila v samostan benediktink, a se je kasneje na papeževo željo vrnila v Prago in tam ustanovila ženski samostan sv. Jurija blizu praškega gradu Hradčani, v katerem je bila prva opatinja. Bila je izobražena, poučena v Svetem pismu in polna krščanskih kreposti. Pri ljudeh je zaradi svoje pobožnosti in predanosti krščanski veri vzbujala posebno občudovanje. Imeli so jo za svetnico in ji pripisovali čudežne moči. Prizadevala si je za globoko molitveno življenje v samostanu, lepo bogoslužje ter za bogoslovno znanost in cerkveno umetnost.

Umrla je 8. februarja 994, spomin nanjo pa se obhaja 28. marca.

Upodobitve

Sv. Milado upodabljajo benediktinski obleki s knežjim pokrivalom ali krono v roki ter z opatovsko palico v roki.

Pripravila: dr. Brigita R. Perše