Svetega Nikolaja iz Flüe oz. brata Klausa so ljudje častili kot svetnika že za časa njegovega življenja. Zakaj?   Iz življenja ... Sv. Nikolaj iz Flüe se je rodil leta 1417 v premožnejši kmečki družini na gori Flüe v Švici. Že v mladih letih je bil zelo pobožen in je kazal mistične darove.   Poročil se je z Dorotejo Wyss in imela sta deset otrok. Vedno in povsod je spodbujal mir. Ko je bil vpoklican v vojsko, je ščitil žene in otroke ter zavzeto varoval in rešil številne samostane in cerkve. Pravijo, da se je v eni roki boril z mečem, v drugi pa z rožnim vencem. Po mnogih videnjih se je leta 1467 odločil za puščavniško življenje. V dogovoru s svojo ženo in otroci se je umaknil v sotesko Ranft, kjer je puščavniško živel dvajset let. Jedel ni ničesar, razen svetega obhajila. Pri tem »živečem svetniku«, ki so ga klicali »brat Klaus«, so iskali nasvet ljudje vseh slojev od blizu in daleč. S svojim političnim vplivom je leta 1481 rešil enotnost švicarske konfederacije, in zaradi česar velja za glavnega zavetnika Švice. Njegov kip je v poslopju zvezne vlade v Bernu. Umrl je v puščavi leta 1487, star sedemdeset let.   […]

4. oktobra obhajamo god sv. Frančiška Asiškega, ki je ustanovitelj reda manjših bratov, klaris in tretjega reda. Znan je po svojem uboštvenem življenju in spoštljivem sobivanju s Stvarstvom. Je tudi prvi (pri)znani primer svetnika s Kristusovimi ranami. Iz življenja ... Sv. Frančišek se je rodil leta 1181/82 v Assisiju kot Janez Bernardone, a so ga vsi klicali Frančišek (Francesco). Njegova mati Pika je bila Francozinja, oče Peter pa premožen trgovec s suknom. Frančišek je do svojega štiriindvajsetega leta živel precej lahkomiselno življenje. Očetu je pomagal pri prodaji blaga, njegova glavna »dejavnost« pa so bile zabave in druženje s prijatelji. Povsod je moral biti glavni, »kralj zabave«. Mladi Frančišek si je zelo želel postati vitez, a je bil kmalu ujet v vojni s Peruggio in imel v ječi eno leto časa za razmislek o svojem življenju. Po prihodu iz ječe je zabave zamenjal s samoto v naravi in z druženjem s siromašnimi ljudmi, zlasti z gobavci. Potem pa pride do popolnega preobrata v njegovem življenju. V svoji duši je slišal Božji klic in se mu odzval. Med molitvijo v napol razpadli cerkvici sv. Damijana sliši Jezusov glas s križa: »Frančišek, pojdi in popravi mojo razpadajočo hišo!« Njegovi prvi »nalogi« sta bili […]

Praznik rožnovenske Matere Božje je pravzaprav spomin na zmago krščanske vojske nad Turki v znameniti pomorski bitki pri Lepantu 7. oktobra 1571.   O prazniku ... Zmago v tej bitki so kristjani s papežem Pijem V. pripisovali goreči molitvi rožnega venca, v kateri so prosili Marijo pomoči. Papež Pij V. je namreč katoliške vernike pozval k molitvi rožnega venca, v kateri so prosili Marijo pomoči. To zmago so pripisovali molitvi rožnega venca. Na dan odločilne bitke 7. oktobra 1571 so se namreč zbrale bratovščine rožnega venca in goreče molile to molitev. Poznejši papeži, zlasti Leon XIII., ki je napisal kar 16 okrožnic o rožnem vencu, so to molitev pospeševali. Papež Leon XIII. je oktober uvedel kot mesec rožnega venca. K širjenju te molitve so prispevala tudi prikazovanja v Lurdu in Fatimi ter stiske krščanskega ljudstva.   Molitev rožnega venca Molitev rožnega venca se je izoblikovala ob koncu 16. stoletja in je obsegala tri dele po 50 Zdravamarij. Ta oblika je ostala nespremenjena do konca 20. stoletja, ko je papež sv. Janez Pavel II. dodal še četrti, t. i. svetli del, za razumevanje in bolj pobožno molitev rožnega venca pa je leta 2002 izdal Apostolsko pismo Rožni venec Device Marije.   Veseli […]

Sv. Simeon, prerok in svetopisemski mož, ni bil duhovnik.   Iz življenja ... Sv. Simeon je bil star pravičen in bogaboječ človek - laik, ki je živel v Jeruzalemu in mu je bilo prerokovano, da ne bo umrl prej, dokler ne bo videl Jezusa. In dočakal je ta dan ter prerokoval, da je Jezus luč v razsvetljenje poganov. Sv. Luka je zapisal (Lk 2,25-35): In ko so starši prinesli dete Jezusa (v tempelj) …, ga je tudi Simeon vzel v naročje, slavil Boga in rekel: »Gospodar, zdaj odpuščaš svojega služabnika po svoji besedi v miru, kajti moje oči so videle tvojo rešitev, ki si jo pripravil pred obličjem vseh ljudstev …«   Potem ko je bil Simeon kot predstavnik starozaveznega ljudstva prepoznal Jezusa kot Mesija, je blagoslovil Marijo in Jožefa ter rekel Mariji, da je Jezus postavljen v padec in vstajenje mnogih v Izraelu in v znamenje, ki se mu nasprotuje in da bo njeno lastno dušo presunil meč bolečin.   Upodobitve Umetniki Simeona upodabljajo kot starčka z malim Jezusom v naročju. Zavetnik Sv. Simeon je zavetnik Zadra (Hrvaška), za blagoslov otrok.   Gradiva: Sv. starec Simeon (v hr.) - 2:26 min: https://www.youtube.com/watch?v=KjQxZqFWn3E   Pripravila: dr. Brigita R. Perše  

»Kakor se sončna ura ravna po SONCU, tako se hočem tudi jaz ravnati edinole po tebi, Gospod, če me le hočeš sprejeti in me voditi.« (J. H. Newman) Iz življenja ... Sv. Janez Henrik Newman (John Henry Newman) je bil rojen 1801 v Londonu kot najstarejši sin bankirja. Njegov oče je bil član prostozidarske lože, mati pa kalvinske vere. Janez Henrik je že kot otrok je temeljito prebral Biblijo. Pri 16 letih je pod vplivom anglikanskega teologa Thomasa Scotta doživel svoje »prvo spreobrnjenje«. Po študiju literature, matematike, prava in nato še teologije na Oxfordu ter nekaj letih profesure je bil leta 1825 posvečen v duhovnika v anglikanski Cerkvi. Postal je vikar univerzitetne cerkve v Oxfordu. S svojimi poglobljenimi in bogatimi pridigami je nato osem let poučeval in vzgajal svoje poslušalce, zlasti študente in učitelje. Newman je objavil pridige v seriji knjig, v katerih se je zavzemal za anglikansko cerkev kot srednjo pot (»via media«) med protestantizmom in Katoliško cerkvijo, zaradi česar je zaslovel po vsej državi, a postal sumljiv pri hierarhiji. Želel je prenoviti anglikansko državno Cerkev z vrnitvijo k izvirom. Prenova je kasneje dobila ime oxfordsko gibanje. Leta 1842 se je Newman umaknil iz javnega življenja in se po […]

Sv. Daniel Combani, misijonski škof, je deloval kot misijonar v Sudanu, kjer je pred njim oral ledino slovenski svetniški kandidat Ignacij Knoblehar. Nekajkrat sta se osebno srečala. Ustanovil je misijonski redovni skupnosti kombonijance in kombonijanke, ki imajo danes več kot 4000 članov po vsem svetu.   Iz življenja ... Sv. Daniel Combani se je rodil 15. marca 1831 v kraju Limone ob Gardskem jezeru v Italiji. Bil je edini preživeli od osmih otrok pobožne družine. Spodbudo za misijon v Afriki je dobil v šoli od duhovnika Nicola Mazza. Študiral je teologijo, medicino in mnoge tuje jezike. Leta 1854 je bil posvečen v duhovnika. Leta 1864 je sestavil misijonski za evangelizacijo Srednje Afrike, ki je med drugimi vključeval oznanjevanje evangelija s pomočjo domačih afriških duhovnikov in sodelavcev ter osvoboditev od suženjstva. Leta 1867 je našel priložnost, da je papežu Piju IX. predstavil svoj program, in v Veroni odprl svoj misijonski zavod za Afriko, iz katere so se razvili redovniki kombonijanci, in odprl svojo prvo podružnico v Kairu. Naslednje leto je iz zvestobe papežu zavrnil državno čast in več let potoval po Evropi, da je zbral sredstva za svoje misijonske projekte. Na 1. vatikanskem koncilu je sodeloval kot svetovalec veronskega škofa in […]