Dogodki

Sv. Katarina Aleksandrijska je ena izmed 14-ih pomočnikov v stiski. Spomin nanjo je ohranjen tudi v naših ljudskih pesmih.   Iz življenja ... Njen življenjepis je prepleten z legendami, ki jo prikazujejo v zelo lepi podobi. Sv. Katarina je živela v 3. stoletju v Aleksandriji v Egiptu. Bila je iz ugledne družine, nekateri pravijo, da celo iz kraljevske. Bila je zelo lepa in izobražena o delih največjih filozofov in antičnih učiteljev. O krščanski veri jo je poučil puščavnik in jo krstil. To je bil čas treh cesarjev, ki so si razdelili veliko rimsko cesarstvo. Aleksandrija se je nahajala v cesarstvu Maksimina II., ki je preganjal kristjane. Sv. Katarina je pred cesarjem protestirala, ker preganja kristjane. Da bi jo spametoval, jo je cesar postavil pred učene filozofe in govornike, sam pa ji obljubljal darila in jo celo zasnubil. Ker je sv. Katarina vse učene može prepričala za krščanske vrednote, jih je cesar dal usmrtiti, njo pa mučiti. Ker se ni želela odpovedati krščanski veri, jo je obsodil na smrt s kolesi. Njeno telo so angeli odnesli na Sinaj, kjer je še danes samostan, ki je posvečen njej in kjer iz njenega groba teče zdravilno olje.   Zavetnica Sv. Katarina je zavetnica ...

"Charles mali Jezusov brat", kakor se je sam imenoval, je ustanovitelj skupnosti malih Jezusovih bratov in sester. Evangelij je živel tako močno, da je sam postal živi evangelij.   Iz življenja … Sv. Karel de Foucauld (Charles de Foucauld) je bil rojen 1858 v bogati družini v Strasbourgu. Pri šestih letih je osirotel. Njega in njegovo sestro je vzgajal stari oče. Kot otrok je bil zelo veren, kasneje pa je živel precej razuzdano, čemur se ni odrekel tudi kot častnik v francoski vojski, in zaradi česar so ga iz vojske nečastno odpustili. Med ekspedicijo po severni Afriki, ko je živel kot pustolovski raziskovalec in prevajalec, se je navdušil nad tišino veličastne puščave in doživel spreobrnjenje. Vstopil je v sirski samostan trapistov, ki ga je po sedmih letih zapustil, da bi živel bolj ubožno in preprosto. Tri leta je v Nazaretu živel puščavniško življenje; veliko je molil in premišljeval evangelij. V tem času je spoznal svoj klic za duhovnika in se vrnil v Francijo študirati teologijo. Leta 1901 je bil posvečen v duhovnika, nato pa je odšel misijonariti v alžirsko Saharo, kjer je ustanovil novo skupnost v upanju, da se mu bo kdo pridružil. Čutil je, da je poklican za delovanje ...

Sv. Frančišek Ksaverij je velik svetnik in prvi jezuitski misijonar. Poleg sv. Pavla je največji misijonar v katoliški Cerkvi. Velja za ustanovitelja misijona na Daljnem Vzhodu; apostola Indije in Japonske.   Iz življenja ... Rodil se je leta 1506  na španskem gradu Javieru. Baskovski plemič Frančišek Ksaver je osnovno izobrazbo dobil v svoji domovini, nato pa je odšel na študij v Pariz, kjer je doktoriral. Tam si je sobo delil sv. Petrom Fabrom (god 2. avgust), štiri leta pozneje pa se jima je pridružil še starejši študent sv. Ignacij Lojolski (god 31. julij), nekdanji španski oficir, ki pa se je posvetil molitvi in kmalu oba nagovoril za duhovni poklic ter ustanovil Družbo Jezusovo (jezuite). Često jima je ponavljal, kaj človeku koristi če cel svet pridobi, svojo dušo pa pogubi. Leta 1541 se je odpravil na prošnjo portugalskega kralja Janeza III. in po naročilu papeža ter sv. Ignacija misijonarit v daljno Indijo, kjer je začel zelo bogato in uspešno misijonsko delo in krstiti na tisoče ljudi. Leta 1549 je kot prvi misijonar prišel na Japonsko, kjer je v Yamaguchi ustanovil krščansko skupnost. Njegov pristop je bil izredno premišljen in uspešen. Preden je začel širiti vero, se je najprej naučil jezik, kulturo in običaje ...

Med petimi drinskimi mučenkami sta dve Slovenki ...