Polnočnica 2019

Dovolite, da se nocoj pridružim angelu, ki se je prikazal pastirjem na betlehemskih poljanah, in skupaj z njim zakličem: »Oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo.«

Oznanjam vam veselje, ki je za vse ljudi sveta! Veselje, ki je za vas, za tiste, ki so vam blizu in tiste, ki jih komaj poznate, za tiste, ki jih ljubite in tiste, ki vam gredo na živce, za verne in neverne, za naše in njihove, za vse!

Oznanjam vam, da se je sam Vsemogočni, Vseljubeči, Nedoumljivi, Neskončni, Brezmejni, Večni BOG spustil s svojega Božjega veličastva na zemljo in postal eden izmed nas, tak kot mi!

Tudi jaz prepevam skupaj z angeli, ki so se prikazali betlehemskim pastirjem v noči, ko se je rodil Jezus. Ta pesem povezuje nebo in zemljo: v nebo se obrača s hvalo in slavo, na zemljo in ljudi pa z voščilom miru.

Vse vas vabim, da se pridružite tej pesmi: ta pesem je za vsakega, ki bedi v noči, ki upa v boljši svet, ki skrbi za druge, ko ponižno skuša opraviti svojo dolžnost.

Slava Bogu! Predvsem k temu nas kliče Božič: da damo slavo Bogu, ker je dober, zvest in usmiljen. To noč voščim vsem, da bi prepoznali resnično obličje Boga, Očeta, ki nam je dal Jezusa. Vsem želim, da bi začutili, da je Bog blizu, da bi stali v njegovi navzočnosti, da bi ga ljubili, da bi ga častili.

In da bi vsak od nas dal slavo Bogu zlasti s svojim življenjem, z življenjem, preživetim za ljubezen do njega in bratov.

Mir ljudem! Resnični mir, to dobro vemo, ni ravnovesje nasprotujočih si sil. Ni lepa »fasada«, za katero se skrivajo spori in delitve. Mir je zavzetost vsakega dne. Mir je obrt, ki ga nudimo kot Božji dar, dar njegove milosti, ki nam jo je dal v Jezusu Kristusu.

Bog je v Jezusu Kristusu postal človek!

Srečna naša ušesa, da to slišijo! Srečne naše oči, da to vidijo! Srečno naše srce, da to veruje!

Prav slednje, VERA, je izvir silnega veselja, ki ga občutimo danes! Veselje se je prebudilo v naši notranjosti, ker nam je Sveti Duh v nebogljenem otroku, ki je privekal na svet v votlini, v hlevu med živalmi, dal spoznati ŽIVEGA BOGA!

Čeprav naj bi bilo rojstvo slehernega otroka vir veselja – zelo žalostno je, da v temi tega sveta ni vedno tako – pa prinaša rojstvo Jezusa Kristusa neprimerljivo večjo radost. V njem je BOG odrešil svet greha in ponovno odprl vrata večnega življenja!

Veselimo se! Veselimo se v veri Vanj, ki je vsakemu življenju smisel, vsakemu trpljenju tolažba, vsakemu iskanju pot in cilj…

Ozrimo se na kratko v evangeljsko poročilo o Jezusovem rojstvu, ki smo ga slišali. Opis tega rojstva, ki je za vso večnost spremenilo potek zgodovine vesoljstva, je presenetljivo skop: je rodila, ga povila, položila v jasli. In to je vse! Toliko lahko zaznajo naši čuti… Toliko nam razodeva narava…

Če hočemo prodreti globlje, če hočemo spoznati vso resnico, je potrebna MILOST! MILOST (gr. CHARIS) pomeni preprosto dar, povsem zastonjski Božji dar človeku.

MILOST, ki jo potrebujemo, če hočemo v novorojenčku iz Betlehema spoznati Odrešenika sveta, je milost vere. Darovan nam mora biti pogled, ki presega to, kar se vidi s telesnimi očmi, in vidi globlje v resničnost Božjega delovanja v svetu.

Kako smo lahko prepričani v nekaj, česar ne vidimo, ne zaznavamo s čuti?

VERA je sad delovanja Svetega Duha v nas. Bog sam vžiga v naših srcih trdno prepričanje, da je deček, ki je bil rojen v Betlehemu, pravi človek in pravi BOG!

Pastirjev se je Bog dotaknil po angelu, ki jim je prinesel veselo novico. Nič čudnega, da so se najprej prestrašili, saj Božji vdor v človekovo življenje običajno prinese nekaj povsem nepričakovanega, novega, drugačnega…

Potreben je torej Božji dotik našega srca!

BOG se nas je že dotaknil, drugače nocoj, sredi noči, ne bi bili tukaj, ampak bi mirno počivali v svojih toplih posteljah…

Ta Božji dotik, ki se je nocoj zgodil v novorojenem Detetu, je prvi, Božji korak na poti do srečanja med Bogom in nami. V podobi bi lahko rekel, da je Bog premostil ogromno razdaljo med seboj in nami, prišel do naših vrat in potrkal – sedaj pa čaka, da mi naredimo tistih nekaj korakov do vrat in jih odpremo. Kakšno veselje ob srečanju dveh ljubezni: Vseljubečega in večno ljubljenega!

Ko bomo torej čez slabo uro odhajali domov, pojdimo nazaj v vsakdanje življenje kot novi ljudje! Novi zato, ker nas je notranje pretresla ta Božja bližina in skrb za nas! Novi zato, ker nočemo več živeti niti trenutka svojega življenja brez Boga! Novi zato, ker bomo odslej svoje odločitve živeli iz odnosa z Gospodom in ne bomo več poslušali glasov tega sveta, ki ponuja mnogo stvari, v svoji pestri ponudbi pa nima globokega miru, prave ljubezni in pristnega veselja!

Mislim, da angeli danes ponovno prepevajo hvalnice Bogu: » Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so mu po volji.«

Njihove hvalnice so namenjene tudi nam, ki bomo posvečeni po tej skrivnosti svete noči, odšli domov kot novi ljudje, ki so Bogu po volji.

V  ta svet, v to človeštvo se je danes rodil Zveličar, ki je Kristus Gospod. Ustavimo se pred betlehemskim Detetom. Pustimo svojemu srcu, da ga to gane. Ne bojmo se tega! Ne bojmo se, da naše srce to gane. Potrebujemo to, da naše srce to gane. Pustimo ga, da se ogreje pri Božji nežnosti; potrebujemo njegovo ljubkovanje. Božje ljubkovanje ne povzroča ran, Božje ljubkovanje nam podarja mir in moč. Bog je velik v ljubezni, njemu hvala in slava na veke! Bog je mir: prosimo ga, naj nam ga pomaga graditi vsak dan, v našem življenju, v naših družinah, v naših mestih in narodih, po vsem svetu. Pustimo božji dobroti, da nas gane.

Na to noč, razsvetljeno od evangeljskega upanja, ki izhaja iz skromne betlehemske votline, kličem božični dar veselja in miru za vse: za otroke in ostarele, za mlade in družine, za uboge in obrobne. Jezus, ki se je rodil za nas, naj potolaži vse preizkušane v bolezni in trpljenju; naj podpira tiste, ki se posvečajo služenju najbolj potrebnim bratom.  Zato Blagoslovljen Božič vsem!

Ervin Mozetič