Znani evangeljski dogodek, ko zaradi gneče v hiši spustijo skozi streho hromega bolnika pred Jezusa kaže na veliko avtoriteto, ki jo je Jezus užival med ljudmi in še večjo vero teh, ki so ga poslušali. Jezus hromega ozdravi na duši in telesu. Odpusti mu grehe in mu vrne telesno zdravje.

Greh je kot bolezen, zaradi katere trpi vse telo kot pravi ap. Pavel:« Če en ud trpi, trpijo z njim vsi udje telesa…«(1kor 12, 26). Greh se kot bolezen prenaša na druge. Sebična starša vzgojita sebične otroke… Mnogovrstne zasvojenosti današnjega človeka: pomanjkanje usmiljene ljubezni, sovraštvo, napuh, lakomnost, požrešnost in številne druge so tiste, ki hromijo današnjega človeka. Človek se more tega osvoboditi le v veri v Jezusa in božje odpuščanje. Tu bo dobil mo č za nov način svobodnega življenja. Pred vsakim človekom sta dve poti: ali pot zveste hoje po božjih zapovedih, ali pot v odvisnost od raznih razvad. Jezus je hromega ozdravil in vrnil v normalno o življenje. Da pa je prišel do Jezusa je potreboval pomoč prijateljev, ki so ga prinesli predenj. Ali smo pripravljeni »hromim« ljudem našega časa pomagati priti do Jezusa?

Množica pred hišo je bila tolikšna, da so morali odkriti streho in skozi nastalo odprtino spustiti posteljo, na kateri je ležal bolnik. Imeli so vero. To je močna in pogumna vera, ki gre naprej. In to je srce, ki je odprto za vero.

V dogodku, ki ga opisuje današnji evangeljski odlomek, pa Jezus ne le, da bolne ozdravlja, temveč odpusti tudi njihove grehe. Med prisotnimi so bili nekateri, ki so imeli zaprto srce. Do določene točke so lahko sprejeli, da je bil Jezus zdravitelj. A odpustiti grehe je bilo zanje preveč. Šel je preko: Nima pravice reči tega, kajti le Bog lahko odpusti grehe. Jezus je vedel, da so tako premišljevali. A ni jim odvrnil, da v resnici on je Bog. Rekel je le: ‘Zakaj to premišljujete?’ ‘Sin človekov ima oblast odpuščati grehe’, je še dodal Jezus in hromemu dejal, naj vstane, vzame svojo posteljo in ozdravi. Jezus je torej začel govoriti jezik, ki je ljudem in tudi nekaj učencem vzel pogum. Bil je namreč trd jezik.

Razumemo, da Bog prihaja, da bi nas rešil bolezni in predvsem naših grehov. Da bi nas rešil in pripeljal k Očetu. Poslan je bil zaradi tega, da bi dal življenje za naše odrešenje. Težko pa je razumeti, ko Jezus pokaže oblast, ki je večja od človeške: da bi podaril odpuščanje, da bi dal življenje, da bi na novo ustvaril človeštvo. Podvomili so tudi njegovi učenci. Nekateri med njimi so odšli, tako da je Jezus preostale moral vprašati, če želijo tudi oni oditi.

Vera v Jezusa Kristusa. Kakšna je moja vera v Jezusa Kristusa? Verjamem, da je Jezus Kristus Bog, Božji Sin? Mi ta vera spreminja življenje? Prosimo, da bi se v naših srcih vedno bolj rastla milost, odpuščanje, da bi se vedno bolj  približevali GospoduVera je dar. Nihče si ne ‘zasluži’ vere. Nihče je ne more kupiti.  Me moja vera v Jezusa Kristusa vodi k ponižanju? Ne pravim k ponižnosti, ampak k ponižanju, h kesanju, k molitvi, ki prosi: ‘Odpusti mi, Gospod. Ti si Bog. Ti lahko odpustiš moje grehe.’

Ljudje so Jezusa iskali, da bi ga slišali, saj je govoril z oblastjo, ne kakor so govorili pismouki. Iskali so ga tudi, ker je ozdravljal in delal čudeže. A po tem, ko so videli vse to, so odšli, se čudili in hvalili Boga. Hvaliti. Dokaz, da verjamem, da je Jezus Kristus Bog v mojem življenju, da je bil poslan k meni, da mi odpusti, je zahvaljevanje, če sem sposoben hvaliti Boga. Hvaliti Gospoda je zastonjsko. Je zavest, ki jo daje Sveti Duh in ki te vodi, da rečeš: ‘Ti si edini Bog.’ Naj nam Gospod pomaga rasti v tej veri v Jezusa Kristusa Boga, ki nam odpušča in nam nudi rast milosti, ter naj nas ta vera pripelje do zahvaljevanja.

Pripravil: Ervin Mozetič