Če pogledamo Jezusovo držo, vidimo nekatere poteze, ki so danes žal zelo redke. Kaj ste opazili? Jezusa obdaja množica, pa ne zato, da bi ga hvalili in častili, ampak da bi jim pomagal. Če na nas pritiskajo drugi, naj jim pomagamo, postanemo pogosto nejevoljni, sitni in se umikamo. Hitimo, da bi imeli mir, da bi počeli tisto, kar nas bo osrečilo, kar nam bo dalo dober občutek. Jezus pa je v marsičem drugačen. Poglejmo to njegovo drugačnost, ki jo lahko razumemo tudi kot njegovo stalno stopanje na drugo stran!

Najprej je neverjetno Jezusovo potrpljenje z množico, ki ga neprestano oblega. Kako zmore v sebi ohranjati mir, vedrino in voljo, da drugim pomaga?! A to še ni vse. Če si predstavljamo neprestano obleganje množice, lahko le občudujemo, kako Jezus vidi človeka, ki ga prosi za pomoč. Očitno vedno najde čas za posameznika, moč, da ga sreča, se mu približa in mu podari najboljše in tisto, kar v tem trenutku potrebuje – pogum in vero. Kako čudovit odnos. Do konca sočuten, brez slabe volje, poln vere v dobro.

Jezus ve, kaj je njegova naloga, zato se za posmeh, ki ga doživi ne zmeni. Ve, da je prišel, da ljudem prinese odrešenje, svobodo, ljubezen, življenje in pri tem ga nič ne ustavi.

Bog je po svojem sinu stopil na zemljo, da bi pokazal, kaj nas resnično osrečuje in kaj je naše temeljno delo na zemlji. A tu se nam zatakne, ker nas neprestano vežejo predstave, s katerimi bi radi pobegnili pred realnostjo tega sveta.

V Jezusovem zgledu lahko odkrivamo tako podobo drugačnosti, ki nas lahko osreči kot tudi izvir moči za takšno drugačnost. Gotovo se vprašamo, kako je to mogoče, kako je mogoče vztrajati kljub nasprotovanju, kako se je mogoče veseliti bližnjega in delati le za druge, kako je mogoče najti moči za pozornost do posameznika in pri vsem ohranjati trden stik s seboj?

Odgovor je najbrž zelo preprost. Jezus ne pričakuje moči za svoje delo od ljudi, ki ga obdajajo, ampak to moč črpa iz odnosa z Očetom. Njegovo delo ni vezano na odzive, ker ve, da ga je Oče poslal v svet iz ljubezni in zaradi ljubezni. Ko doživlja Očetovo ljubezen, se veseli sebe in od tu zmore veselje in ljubezen do bližnjega. Vsaka druga pot bo naletela na nepremostljive ovire, le božji izvir nas lahko napolni za posnemanje Jezusa v njegovi drugačnosti.

Želim si, da bi vsi verjeli, da je Jezusov zgled odgovor na naše življenje. Bodimo skupaj povezani v prizadevanjih, da bi ta zgled uresničevali v sebi in ga posredovali drugim!

Pripravil: Ervin Mozetič