Petek, 7. februar: Herodova vest

Herod Antipa, sin kralja Heroda Velikega, je bil četrtni vladar Galileje. Podedoval je četrtino očetovega kraljestva, a njegova oblast je bila zgolj formalna. Vse pomembnejše odločitve so bile namreč v rokah Rimljanov. Na svojem potovanju v Rim se je Herod zaljubil v ženo svojega polbrata Filipa. Odpeljal jo je v Galilejo. Zakonito ženo je napodil iz dvora in se poročil s Herodiado. V tistem času je v njegovem kraljestvu vstal prerok, ki je govoril o skorajšnjem prihodu Odrešenika. Ime mu je bilo Janez Krstnik. Ostro je obsojal vsak greh in vabil ljudi k spreobrnjenju. Javno je spregovoril tudi o grešnem življenju vladarja Heroda. Očital mu je, da živi z ženo svojega brata. Heroda so te besede spravljale v veliko zadrego. Kljub temu je rad poslušal, kar je Janez govoril. Bal se je ga je in ga branil, ker je vedel, da je pravičen in svet mož. Herodiada pa je preroka sovražila in si je želela njegove smrti. Priložnost se je pokazala na Herodovi rojstnodnevni gostiji. Herodiada je prepričala svojo hčer, naj od kralja v zameno za ples zahteva Krstnikovo glavo. Kralj se je užalostil, ko je slišal pastorkino zahtevo, a v pričo gostov njeni želji ni upal odreči. Takoj je poslal po rablja in mu ukazal, naj obglavi preroka. Kasneje je kralj Herod sodeloval v sodnem procesu proti Jezusu. Evangelist Luka poroča: »Ko je Herod zagledal Jezusa, se je zelo razveselil. Že precej časa ga je namreč želel videti, ker je slišal o njem. Pričakoval je, da ga bo videl narediti kakšno znamenje. Spraševal ga je z mnogimi besedami, Jezus pa mu ni nič odgovoril. Véliki duhovniki in pismouki so stali zraven in ga silovito obtoževali. Herod ga je skupaj s svojimi vojaki zasramoval, ga v posmeh ogrnil v bleščeče oblačilo in poslal nazaj k Pilatu. Tisti dan sta se Herod in Pilat spoprijateljila; prej sta se namreč sovražila«.

Kaj lahko razumemo iz tega, kar smo na hitro izvedeli o kralju Herodu. Imel je srečo. Rodil se je v kraljevi družini. Podedoval je visok položaj in bogastvo. Ko si je zaželel Herodiade, si jo je vzel. Sam sebi je bil za merilo. Hrepenel je tudi po Božjem kraljestvu. Rad je poslušal Janeza Krstnika, a da bi to kar je slišal tudi udejanjil, je bilo zanj prenaporno. Veliko raje je ugajal ljudem in iskal njihovo hvalo. »Pustimo resnico ob strani«, si je verjetno mislil, »oblast daje hitrejše in slajše sadove«. Herod je želel srečati Jezusa. Čutil je, da je v njem skrita neverjetna moč in oblast. A čemu bi se utrujal z njim. Ker se Jezus ni podredil njegovim predstavam, ga je pričel sramotiti. S tem se je prikupil Pilatu. Tako je Herod sicer srečal Odrešenika, a ni ga sprejel v svoje življenje. Oblast, ugled in lagodje so bili še naprej njegovo vodilo.

V čem smo sami podobni Herodu? Mar nismo tudi mi razpeti med iskanjem lastnega ugodja in iskanjem resnice? Kadar damo prednost ugodju, ugledu in slavi, ne moremo srečati Jezusa. Božje kraljestvo se nam odmika. Če bomo sami sebi merilo, ne bomo deležni njegovih sadov. Marija, pomagaj nam, da nas oblast in denar ne pokvarita. Navdušuj nas za preprosto pot, ki si jo prehodila ti, ko si sledila svojemu Sinu.

Pripravil: Ervin Mozetič