V evangeljskem odlomku  pogumna žena, poganka, Jezusa prosi, da bi njeno hčerko osvobodil hudega duha. To je obupana mati, ki bi za zdravje svojega otroka storila vse. Jezus ji je v trdem jeziku razložil, da je najprej prišel zaradi ovc iz hiše Izraela: ‘Daj, da se nasitijo najprej otroci; zakaj, ne gre, da bi kruh vzeli otrokom in ga vrgli psom.’ Žena, ki nedvomno ni hodila na univerzo, je vedela, kako mora odgovoriti. Ni odgovorila s svojo inteligenco, ampak kot mati, s svojo ljubeznijo: ‘A tudi psički pod mizo jedó od drobtinic otrók.’ Te žene ni bilo sram in zaradi njene vere je Jezus zanjo storil čudež. Izpostavila se je tveganju, da bi se osramotila, toda je vztrajala. Iz poganstva  je tako prišla do zdravja za svojo hčerko in zaradi nje je našla živega Boga.

To je pot človeka dobre volje, ki išče Boga in ga najde. Gospod jo blagoslovi. Koliko ljudi hodi po tej poti in Gospod jih čaka! Naprej po poti pa jih vodi sam Sveti Duh. V Gospodovi Cerkvi so vsak dan prisotni ljudje, ki tiho hodijo po tej poti, da bi našli Gospoda. In to zato, ker se pustijo voditi Svetemu Duhu.

Evangelist Matej nam predstavi zgodbo kananejske žene, ki prosi Jezusa, naj pomaga njeni hčeri, ki jo mučijo hudobni duhovi. Jezus se je zavedal, da je poslan k izgubljenim ovcam Izraelove hiše. Ko pa je opazil, kako hodijo za njim ljudje iz poganskih krajev in ga prosijo za ozdravljenje, ni mogel ostati trd in neizprosen. Vera poganov je bila velikokrat močnejša od vere njegovih rojakov. Kaj bi Jezus rekel o moji veri? Bi ga ganila, da bi se sklonil k meni in rekel: »Pojdi, zgodi se ti, kakor želiš?« Včasih se nam zdi, da kljub temu, da molimo in prosimo, Bog ne odgovarja, kot da nas ne sliši. Vendar Bog nas sliši, vendar ne izpolni vsake naše želje, ker v svoji Božji previdnosti vidi, kaj je za nas dobro, saj nas pozna bolje kot sami sebe. Božji načrti namreč niso naši načrti, zato se moramo vaditi v potrpežljivosti in ne obupati v vsakodnevni molitvi in prošnji k Bogu. Jezus je precej ostro zavrnil kanaansko ženo, a ni obupala ali mu celo zamerila. Strinjala se je z njim in znova prosila, kajti čutila je, da je on tisti, ki more njeno hči rešiti nadloge. Naj bo tudi naša vera tako močna, da nas nič ne bo moglo odvrniti od Boga. Sodobni krščanski mistik Thomas Merton je zapisal: »Drevo daje Bogu slavo s tem, da je drevo. Kajti s tem, da je to, kar Bog hoče, da je, je poslušno njemu.« Bog naj nam pomaga, da bi zmogli vedno bolj postajati to, kar Bog od nas pričakuje in hoče: osebe, ki so ustvarjene po Božji podobi in sličnosti. Trudimo se tudi za medsebojno spoštovanje in trajno ljubezen, ki je vez edinosti. Tako si bomo med seboj pomagali uresničevati načrt, ki ga ima Bog z vsakim izmed nas.

Besedo, ki je zasajena, je potrebno sprejeti s krotkostjo. Le tako lahko pripelje do zveličanja. Pojdimo po poti tiste kanaanske žene, tiste poganske žene, sprejmimo Božjo besedo, ki je bila zasajena v nas in ki nas bo pripeljala do zveličanja. Naj nas učinkovita Božja beseda varuje na tej poti in naj ne dopusti, da bi končali v pokvarjenosti.