Sobota, 15. februar: Pozabljivci

Objavljeno: 11. 02. 2020

|

Sobota, 15. februar: Pozabljivci

Jezusovi učenci, sploh to poudarja evangelist Marko, pa res ničesar ne dojamejo – in takoj vse pozabijo. Jezus  pomnoži kruh za 5000 ljudi – takoj v naslednjem kadru pa se učenci žrejo med seboj, ker je očitno nekdo pozabil narediti sendviče za na izlet. Ja pa saj imate med seboj Jezusa, on je živi kruh! On je življenje, on poskrbi. Adijo pamet!

Pa smo mi res kaj boljši? Tudi mi vedno znova pozabljamo – kdo je naš Stvarnik in kako neverjetno čudovito smo ustvarjeni; kako smo ljubljeni; kako velike stvari je za nas naredil, kolikokrat nam je pogledal skozi prste; kolikokrat od nas preusmeril zlo ki smo ga s svojimi dejanji klicali nase; da je dal za nas življenje … Vedno znova smo kot racav otrok, ki se z voščenko loti umetniških slik v salonu svojih staršev – in smo užaljeni, ker ne smemo čečkati po njih.

In če se že spominjamo – kolikokrat je to žalostno utapljanje v nostalgiji: “Nikoli več ne bo tako!” Ni res! Kakor je Bog takrat čudovito poskrbel in fantastično obdaroval, bo spet! Samo odprte oči in srce moramo imeti. Znati moramo pustiti za seboj obale preteklosti in se z Jezusom v čolnu življenja napotiti proti obalam prihodnosti – večnosti. Hvaležno se spominjajmo in imejmo odprto srce!

Jezusovi učenci so počasi dojemali in sprejemali, kdo je Jezus. Na lastne oči so videli čudeže, ki jih je delal, toda njihova vera je rasla zelo počasi.

Kaj pravi sveto pismo:  Kaj je vera? To je obstoj resničnosti, nekaj kar obstaja, toda tega še ne vidimo. Sveto pismo nam govori o mnogih stvareh, ki obstajajo, toda mi jih ne vidimo, ker smo fizično omejeni. Vera nam odpira vrata, da pridemo do njih.  Jezus želi, da rastemo v veri! 

Obljubil je, da je naše življenje lahko varno in trdno, če mu verujemo in živimo po njegovih besedah.

To je obljuba, ki jo je dal Jezus. Obljubo lahko sprejmemo in dovolimo, da naša vera raste v Jezusove obljube. V nasprotnem primeru pa vidimo porušeno življenje. Na žalost danes človeštvo bolj zaupa samo v svojo moč, kakor da bi bilo odprto za pomoč od Boga. Največkrat se ljudje zatečejo k Bogu, ko so že v velikih težavah in so mnogokrat posledice katastrofalne.  Vera ni nekaj slepega, ampak nas pripelje do odgovora. Bog nam včasih pokaže našo nemoč, da lahko spoznamo njegovo moč. Naj za nas velja: Oči imajo in vidijo!

Ervin Mozetič

Povej naprej.