Ponedeljek, 24. februar: Ostanite v moji ljubezni

Objavljeno: 25. 02. 2020

|

Ponedeljek, 24. februar: Ostanite v moji ljubezni

Ostati v Božji ljubezni! Jezus tako zaključi pomembnost svojega govora o ljubezni in gre naprej. In kakšna je njegova ljubezen? ‘Kakor je Oče ljubil mene, sem tudi jaz ljubil vas.’ To je ljubezen, ki prihaja od Očeta. Odnos ljubezni med Njim in Očetom je tudi odnos ljubezni med Njim in nami. Nas pa prosi, naj ostanemo v tej ljubezni, ki prihaja od Očeta.

Ljubezen torej ne prihaja od sveta, ampak prihaja od Očeta. Jezus nas poziva, da ostanemo v njegovi ljubezni. Znamenje, da smo v Jezusovi ljubezni, pa se kaže v izpolnjevanju njegovih zapovedi. Ko ostajamo v njegovi ljubezni, izpolnjevanje zapovedi prihaja sama  od sebe, iz ljubezni. Ljubezen nas vodi, da izpolnjujemo zapovedi kot nekaj naravnega. Korenina ljubezni vzcveti z zapovedmi. Te pa so kot nit, ki povezuje Očeta, Jezusa in nas.

Veselje je znamenje kristjana. Kristjan brez veselja ali ni kristjan ali pa je bolan. Ni drugega. Njegovo zdravje ni dobro. Kristjanovo zdravje se namreč kaže v veselju. Papež Frančišek je dejal, da imajo nekateri kristjani obraz kot ‘vloženi feferoni’. In takšna je potem tudi njihova duša. Ti niso kristjani. Kristjan brez veselja ni kristjan. Veselje je kot pečat  kristjana. Tudi v bolečinah, stiskah, preganjanjih. Za prve kristjane pravimo, da so šli v mučeništvo, kot da bi šli na poročno slavje.

Kristjanovo veselje je tisto, ki varuje mir in varuje ljubezen. Mir, ljubezen in veselje – to so tri besede, ki nam jih zapušča Jezus.

Sta dva kriterija, ki nam pomagata razlikovati med pravo in nepravo ljubeznijo. Prvi je dejstvo, da je ljubezen bolj v dejanjih kot pa v besedah. Je stanovitna in ni le preprosto navdušenje. Večkrat je tudi boleča. Pomislimo na Jezusovo ljubezen, ko je nesel križ.

Drugi kriterij, je da Ljubezen daje iz sebe in sprejema. Ne obstaja osamljena ljubezen.  Če je osamljena, ni ljubezen. Je nekakšna oblika sebičnosti, ostajanja v zaprtosti vase in iskanja lastne koristi … To je sebičnost.

Ostajati v Jezusovi ljubezni torej predstavlja delovanje in sposobnost komuniciranja, dialoga, tako z Gospodom kot z našimi brati. To je tako preprosto. Pa vendar ni lahko. Kajti sebičnost in lastni interesi nas privlačijo. In privlačijo nas zato, da ne bi delovali in da ne bi komunicirali. Jezus je o tistih, ki bodo ostali v njegovi ljubezni, dejal: ‘To sem vam povedal, da bo moje veselje v vas in da bo vaše veselje dopolnjeno.’ To pa je veselje, ki pogosto pride skupaj s križem. A tega veselja, ki ga svet ne more dati, kot je dejal tudi Jezus, nam ne bo mogel nihče odvzeti.

Ljubezen je vedno križana. Še več. Največja ljubezen je obsojena sebičnosti.  Delo za božje kraljestvo bo vedno križano, veselje pa bo doživljal tisti, ki bo vztrajal do konca.

Povej naprej.