Molitev lahko oblikujete po svoji lastni presoji ali izberete samo nekatere dele označene s sivimi naslovi (zahvale, berilo, prošnje…).

Pred začetkom molitve si razdelite branje posameznih odklomkov besedila.

Uredite si prostor za molitev (prtiček, sveča, križ, druge svete podobe …) in se usedete v krog.

 

Berilo

Berilo iz apostolskih del (Apd 4,23-31)

Tiste dni so Petra in Janeza izpustili in prišla sta k svojim ter jima povedala vse, kaj so jima rekli veliki duhovniki in starešine. Ko so ti slišali to, so kakor iz ene duše povzdignili glas k Bogu in govorili: »Gospod, ti si ustvaril nebo in zemljo in morje in vse, kar je v njih; v Svetem Duhu si govoril po ustih našega očeta Davida, svojega služabnika: ›Zakaj hrumijo narodi in si ljudstva izmišljajo prazne reči? Kralji zemlje se vzdigujejo in knezi se skupaj zarotujejo zoper Gospoda in zoper njegovega Maziljenca.‹

Resnično so se zbrali v tem mestu zoper tvojega svetega služabnika Jezusa, ki si ga mazilil, Herod in Poncij Pilat s pogani in izraelskim ljudstvom, da so izvršili, kar je že naprej določila tvoja roka in tvoj sklep. Zdaj, Gospod, glej njihove grožnje in daj svojim služabnikom, da bodo z vso srčnostjo oznanjali tvojo besedo. Zato iztegni roko za ozdravljenje in naj se godijo znamenja in čudeži v imenu tvojega služabnika Jezusa.«

Ko so odmolili, se je potresel kraj, kjer so bili zbrani, in napolnjeni so bili vsi s Svetim Duhom in so srčno oznanjali Božjo besedo.

 

Psalm (Ps 2,1-4.6-9)

Odpev: »Blagor vsem, ki zaupajo v Gospoda.«

 

Zakaj hrumijo narodi

in si ljudstva izmišljajo prazne reči?

Kralji zemlje se vzdigujejo

in knezi se zarotujejo zoper Božjega Maziljenca.

 

Odpev: »Blagor vsem, ki zaupajo v Gospoda.«

 

Bog, ki prebiva v nebesih, se smeje.

Gospod se jim posmehuje.

Potem jim spregovori v svoji jezi

in v svojem srdu jih prestraši.

 

Odpev: »Blagor vsem, ki zaupajo v Gospoda.«

 

Oznanil bom Gospodov sklep:

Gospod mi je rekel: »Moj sin si ti, danes sem te rodil.

Zahtevaj od mene in dam ti narode v dediščino

in meje zemlje v tvojo lastnino.«

 

Odpev: »Blagor vsem, ki zaupajo v Gospoda.«

 

Aleluja. Zvesta priča si, Jezus Kristus, prvorojeni izmed umrlih; ljubiš nas, s svojo krvjo si nas opral naših grehov. Aleluja.

 

Evangelij

Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 3,1-8)

Med farizeji je bil mož, Nikodem po imenu, judovski prvak. Prišel je k Jezusu ponoči in mu rekel: »Rabi, vemo, da si od Boga prišel kot Učenik, kajti nihče ne more delati teh znamenj, ki jih ti delaš, ako ni Bog z njim.«

Jezus mu je odgovoril: »Resnično, resnično, povem ti: Ako se kdo znova ne rodi, ne more videti Božjega kraljestva.« Nikodem mu reče: »Kako se more človek roditi, ko je star? Mar more vdrugič iti v telo svoje matere in se roditi?«

Jezus odgovori: »Resnično, resnično, povem ti, ako se kdo ne rodi iz vode in Duha, ne more priti v Božje kraljestvo. Kar je rojeno iz mesa, je meso, kar pa je rojeno iz Duha, je duh. Ne čudi se, da sem ti rekel: Treba vam je, da se rodite znova. Veter veje, kjer hoče, in njegov glas slišiš, pa ne veš, od kod prihaja in kam gre: tako je z vsakim, ki je rojen iz Duha.«

 

Za razmislek

Iz velikonočne homilije starodavnega pisatelja

Duhovna velika noč

Velika noč, katere spomin obhajamo, je začetek odrešenja za vse, začenši od prvega človeka, ki je v vseh deležen zveličanja in novega življenja.

Nepopolne in časne stvari, kakor tudi podobe in znamenja večnih stvari, so imeli nekoč nalogo, da vsaj v nejasnih obrisih prikažejo resnico, ki se v naših dneh dopolnjuje. Resnična stvarnost je sedaj tukaj pred nami, zato se mora podoba umakniti. Nekako tako, kakor kadar pride kralj: nihče ne pušča vnemar živega kralja, da bi se klanjal njegovi podobi.

Iz tega je čisto jasno, kako je podoba majhna v primeri z živo stvarnostjo. Podoba spominja na kratko življenjsko dobo judovskih prvorojencev, stvarnost pa na večno življenje vseh ljudi. Uiti smrti za malo časa ni kaj posebnega za tistega, ki mu je usojeno, da bo moral kmalu potem umreti. A gotovo je nekaj zelo velikega ubežati smrti za vselej, kakor se je nam zgodilo po Kristusu, ki se je daroval za nas kot naše velikonočno Jagnje.

Že ime današnjega praznika nam kaže njegovo izredno pomembnost, če ga le pravilno prevedemo. Hebrejska beseda »pasha« pomeni »mimohod«, kajti angel, ki je moril prvorojence, je šel mimo hebrejskih hiš. Angel pokončevalec gre v resnici tudi mimo nas, ne da bi se nas dotaknil, kajti Kristus nas je obudil k večnemu življenju.

Velika noč – ko so bili rešeni prvorojenci – je veljala za začetek leta. Kaj to pomeni na skrivnostni ravni? Da je prava velikonočna žrtev tudi za nas začetek večnega življenja. Leto pa je podoba sveta, ker je kakor kolo, ki se neprestano vrti in nima nikjer konca.

Kristus, oče prihodnjega veka, je bil darovan za nas. S tem je tako rekoč razveljavil naše preteklo življenje in nam omogočil, da zaživimo novo življenje. Po prerojenju v krstni vodi smo namreč postali deležni njegove smrti in njegovega vstajenja.

Kdorkoli torej ve, da je bilo velikonočno jagnje darovano za njegovo rešenje, naj ima za začetek svojega življenja oni trenutek, ko se je Kristus zanj daroval. Naj prizna, da je bila ta žrtev zanj storjena. Naj se zaveda in naj skuša razumeti, da sta mu bila življenje in milost kupljena za ceno take žrtve.

Kdor je torej o vsem tem poučen, naj brez odlašanja začne živeti po novem in naj se več ne vrača k prejšnjemu življenju, ki se je zdaj končalo. Kajti kateri smo grehu umrli, kako bi še živeli v njem?

 

Prošnje

Boga, nebeškega Očeta, ki ga je Jezus s smrtjo in vstajenjem proslavil in razodel njegovo ljubezen, z zaupanjem prosimo:

Gospod, bodi luč našega življenja.

Oče luči, z lučjo slavno vstalega Kristusa si razsvetlil svet,

– razsvetljuj nas danes z lučjo vere.

Gospod, bodi luč našega življenja.

Z vstajenjem svojega Sina si človeštvu odprl vrata večnosti,

– sredi naših naporov utrdi upanje v večno življenje.

Gospod, bodi luč našega življenja.

Svojega Sina si obudil od mrtvih in po njem poslal Svetega Duha,

– razsvetli naša srca z ognjem njegove ljubezni.

Gospod, bodi luč našega življenja.

Jezus Kristus je za naše grehe visel na križu,

– naj nam bo danes odrešenik in zveličar.

Gospod, bodi luč našega življenja.

 

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

 

Sklepna prošnja
Vsemogočni Bog, smemo ti reči Oče. Pomnôži v naših srcih zavest, da smo tvoji posinovljeni otroci, in daj nam prejeti obljubljeno dediščino. Po našem Gospodu, Jezusu Kristusu, ki s Teboj v občestvu Svetega Duha, živi in kraljuje vekomaj. Amen.

 


Pripravila: Mojca Bertoncel

Foto: Igor Dolinšek