Molitveno bogoslužje za četrtek, 23. aprila

Berilo

Berilo iz Apostolskih del (Apd 5,27-33)

Tiste dni so služabniki pripeljali apostole, postavili so jih pred zbor in veliki duhovnik jim je rekel: »Strogo smo vam zabičali, da ne učite v tem imenu, in glejte, napolnili ste Jeruzalem s svojim naukom in hočete na nas spraviti kri tega človeka!«

Peter in apostoli pa so odgovorili: »Boga je treba bolj ubogati ko ljudi. Bog naših očetov je obudil Jezusa, ki ste ga vi razpeli na les in umorili. Njega je Bog povišal na svojo desnico za vodnika in zveličarja, da bi Izraelu podelil spreobrnjenje in odpuščanje grehov. Mi smo za te stvari priče, pa tudi Sveti Duh, ki ga je Bog dal vsem, kateri so mu poslušni.« Ko so pa to slišali, so se razsrdili in se posvetovali, da bi jih umorili.

 

Psalm (Ps 34,2.9.17-18.19-20)

Odpev: »Ubožec je klical in Gospod ga je slišal.«

 

Slavil bom Gospoda vekomaj,

njegova hvala bo vedno v mojih ustih.

Okusite in spoznajte, kako dober je Gospod;

blagor človeku, ki se k njemu zateka.

Odpev: »Ubožec je klical in Gospod ga je slišal.«

 

Gospodov obraz je proti njim, ki delajo hudo,

da zbriše z zemlje njihov spomin.

Ko pravični vpijejo, jih Gospod uslišuje

in jih rešuje iz vseh njihovih stisk.

Odpev: »Ubožec je klical in Gospod ga je slišal.«

 

Blizu je Gospod njim, ki so potrtega srca,

in v duhu skrušenim pomaga.

Mnogo nadlog zadeva pravičnega,

a iz vseh ga Gospod rešuje.

Odpev: »Ubožec je klical in Gospod ga je slišal.«

 

Aleluja. Vstal je Kristus, ki je vse ustvaril, usmilil se je človeškega roda. Aleluja.

 

Evangelij

Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 3,31-36)

Tisti čas je rekel Jezus Nikodemu: Tisti, ki prihaja od zgoraj, je nad vsemi, kateri pa je z zemlje, je pozemeljski in govori pozemeljsko. Tisti, ki prihaja iz nebes, je nad vsemi, in pričuje, kar je videl in slišal, pa njegovega pričevanja nihče ne sprejme. Kdor pa je njegovo pričevanje sprejel, je potrdil, da je Bog resničen. Kogar je namreč poslal Bog, govori Božje besede; kajti Bog ne daje Duha na mero. Oče ljubi Sina in mu je vse dal v roko. Kdor veruje v Sina, ima večno življenje; kdor pa v Sina ne veruje, ne bo videl življenja, ampak ostane nad njim Božja jeza.

 

Za razmislek

Iz velikonočne homilije sv. Gavdencija, škofa v Brescii (2. hom.)

Kristus je hotel, da opravljamo velikonočno skrivnost

Nebeška daritev, ki jo je ustanovil Kristus, je dediščina nove zaveze. Zapustil nam jo je Jezus tisto noč, ko je bil izdan in odpeljan na križ, da bi nam bila poroštvo njegove navzočnosti med nami.

V njej je on popotnica za naše potovanje. Z njo se na poti življenja poživljamo in hranimo, dokler ne dospemo k njemu, ko se poslovimo s tega sveta. Zato je Gospod dejal: Ako ne boste jedli mesa Sina človekovega in pili njegove krvi, ne boste imeli v sebi življenja.

Hotel je namreč, da bi njegove dobrote v nas trajno delovale. Hotel je, da bi se duše, odrešene z njegovo krvjo, trajno posvečevale ob zgledu, ki nam ga je dal v svojem trpljenju. Zato tudi svojim zvestim učencem, ki jih je svoji Cerkvi postavil za prve duhovnike, ukazuje, naj trajno obhajajo te skrivnosti večnega življenja. Potemtakem jih morajo vsi duhovniki v vseh posameznih Cerkvah po vsem svetu nujno obhajati, dokler Kristus drugič ne pride iz nebes. Tako imajo duhovniki sami, enako kot vse verno ljudstvo, vsak dan pred očmi zgled Kristusovega trpljenja. Ko te skrivnosti držimo v rokah, jih sprejemamo z usti in prihajajo v naše srce, se trajno spominjamo našega odrešenja.

Poleg tega se kruh pripravlja iz mnogih žitnih zrn, ki jih zmeljemo v moko, ta pa – pomešana z vodo – postane testo, ki ga spečemo na ognju. Zato je kruh res primerna podoba Kristusovega skrivnostnega telesa, ki ga – kot vemo – sestavlja nešteto udov človeškega rodu in ga izpopolnjuje ogenj Svetega Duha.

Odrešenik je bil namreč rojen po delovanju Svetega Duha in – ker se je spodobilo, da izpolni vso pravico – je stopil v vodo krsta, nato stopil iz Jordana, poln Svetega Duha, ki se je bil nad njim prikazal v podobi goloba, kot pričuje evangelist: Jezus se je vrnil od Jordana poln Svetega Duha.

Podobno nastaja tudi vino njegove krvi: v stiskalnici križa ga stisnejo iz mnogih vinskih jagod zbranih od trte, ki jo je sam zasadil, ter vre iz lastne moči v obsežnih posodah vernih src, ki ga uživajo.

Vi vsi, ki se osvobajate sužnosti Egipta in faraona, to se pravi zlega duha, prejmite z nami to velikonočno zveličavno žrtev z vsem hrepenenjem vernega srca. Tako bo našo notranjost posvečeval Gospod Jezus Kristus, o katerem verujemo, da je navzoč v svojih zakramentih. Njegova neprecenljiva moč ostane na vse veke vekov.

 

Prošnje

Zaupno prosimo Boga Očeta, ki je določil Kristusa za vir vstajenja svojim otrokom:

Jezus, bodi naše življenje.

Z ognjenim stebrom si svojemu ljudstvu razsvetljeval pot v puščavi,

– naj nam bo danes Kristus s svojim vstajenjem luč življenja.

Jezus, bodi naše življenje.

Po Mojzesu si na Sinajski gori učil svoje ljudstvo,

– naj nam bo danes Kristus s svojim vstajenjem beseda življenja.

Jezus, bodi naše življenje.

Z mano si hranil svoje ljudstvo na potovanju v puščavi,

– naj nam bo danes Kristus s svojim vstajenjem hrana življenja.

Jezus, bodi naše življenje.

Z vodo iz skale si odžejal svoje ljudstvo,

– zaradi vstajenja svojega Sina nam daj danes Duha življenja.

Jezus, bodi naše življenje.

 

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

 

Sklepna prošnja
Usmiljeni Oče, pomagaj nam, da bomo vse življenje radi sodelovali z milostjo velikonočnega odrešenja. Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, ki s Teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

 

---

Pripravila: Mojca Bertoncel

Foto: arhiv PS