Danes obhajamo slovesni praznik Svete Trojice, ki nam daje v zrenje ter češčenje božansko življenje Očeta, Sina in Svetega Duha, torej življenje popolnega občestva in ljubezni, začetek in cilj vesolja in vsake stvari: Boga. V Trojici vidimo tudi vzorec Cerkve, v katero smo bili poklicani, da bi ljubili, kakor nas je Kristus ljubil. Ljubezen je tisto konkretno znamenje, ki razodeva vero v Boga Očeta, Sina in Svetega Duha. Ljubezen je prepoznavno znamenje kristjana. Protislovje temu je pomisliti na kristjane, ki se sovražijo.

Vsi smo poklicani pričevati in oznanjati sporočilo, da je ‘Bog ljubezen’, ter da ni daleč ali neobčutljiv za človeško življenje. On nam je blizu, vedno je ob nas, hodi z nami, ter deli z nami naše veselje in bolečino, naše upanje in naš napor. Tako zelo in do takšne mere nas ljubi, da je postal človek. To ljubezen je tako težko razumeti, vendar jo čutimo, ko se približamo Jezusu. On nam vedno odpušča, On nas vedno čaka, On nas tako zelo ljubi. In ta Jezusova ljubezen, ki jo mi čutimo, je Božja ljubezen.

Sveti Duh, dar Vstalega Jezusa, nam posreduje božansko življenje in nam s tem omogoča vstopiti v dinamiko Trojice, ki je dinamika ljubezni, občestva, medsebojnega služenja in podelitve. Oseba, ki ljubi druge iz veselja, ker ljubi, je odsev Svete Trojice. Družina, v kateri se ljubijo in si medsebojno pomagajo, je odsev Svete Trojice. Župnija, v kateri se imajo radi in si med seboj podeljujejo duhovne in materialne dobrine, je odsev Svete Trojice.

Naše življenje poteka v znamenju križa: v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Ob rojstvu nas je mama verjetno pokrižala in nad nami izrekla imena oseb Svete Trojice, mnogi smo prejemali blagoslov v tem istem imenu, ko smo legali kot otroci k počitku, ko bomo na koncu legli v zemljo, bo spet nad nami isto znamenje, isti blagoslov.

Sveta Trojica je za kristjana začetek in konec. Ali pa res tako globoko tudi dojemamo njen pomen, njeno sporočilo za naše življenje. Poglejmo nekaj poudarkov ob vsaki osebi:

Oče: Verujemo v Boga, ki je naš Stvarnika in naš Oče.

Ko bi bil Bog le naš stvarnik in ne hkrati tudi Oče, bi bilo naše življenje veliko bolj pusto in prazno. Bog kot Stvarnik bi bil le ustvarjalec našega življenja, mi bi bili le njegove stvaritve. On pa je naš Oče. V življenje nas kliče po imenu. Poklicani smo torej v življenje, ker nas kliče Oče. Naše življenje ni naključje, naša zgodovina je polna Očetovih klicev in usmerjanj.

Poslani smo, da zaživimo svobodno. Poklical nas bo k sebi, ko bomo dokončali svoje zemeljsko :življenje. V njegovem naročju smo se rodili in k njemu se vračamo.

Sin:  Je poslan  na svet Sina od Očeta, da bi nam približal njegovo ljubezen in razodel vse, kar je pri njem spoznal. Prišel je da oznanja, ozdravlja in izganja hude duhove.

Njegovo oznanilo je sporočilo ljubezni in sprave. Brez njegovega nauka smo izgubljeni v množici zapovedi in prepovedi. Ob Njem in res samo ob Njem so naši odnosi lahko ljubeči in varni. Brez Njega ne moremo ničesar storiti, ničesar, kar bi nas v globini izpolnilo in uresničilo. Brez njega ne moremo v resnici ljubiti. Njegov zgled in njegova opora v besedi in zakramentih nas vodijo v polno življenje.

S svojo besedo in močjo nas ozdravlja zablod in ran. In ne nazadnje tudi izganja. Prišel je, da jasno pokaže na boj med dobrim in zlim, med Satanom in Bogom. Prišel je, da premaga greh in z njim Satana ter vzame smrti zadnjo besedo. Razkrinka hudiča in greh ter z ljubeznijo premaga oba in uniči smrt.

Sv. Duh: Je tisti duh, ki je vel nad vodami ob stvarjenju. Je duh življenja, po katerem je Marija spočela Jezusa. Je duh življenja in ljubezni, duh resnice in tolažbe. On je tisti, ki nas spremlja, opominja in tolaži. V njem lahko razumemo, da je vsako nasprotje resnice, ljubezni, življenja in tolažbe Satanovo delo. Laž, sovraštvo, smrt in obup govorijo o nasprotnem – hudem duhu. Sveti Duh deluje po Očetu in Sinu ter nas spremlja nazaj k Očetu.

Praznik Sv. Trojice razumem kot povabilo, da se močneje zavemo delovanja vseh treh oseb v našem življenju. Vabi nas, da odkrivamo Očeta, Sina in Sv. Duha ter se jih oklenemo, da bi lahko živeli polno in iskali zaklade, ki jih ne razjedata ne mol ne rja.

Ervin Mozetič